77. člen ZMed-UPB1
Lokalni radijski in televizijski programi
(1)Lokalni radijski program je program, ki pokriva območje ene ali več lokalnih skupnosti oziroma pokriva območje, ki s prizemeljskim radiodifuznim oddajanjem pokriva območja, na katerih živi največ 10 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije in ima v oddajnem času med 6. in 20. uro dnevno najmanj 20 odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije.
(2)Lokalni televizijski program je program, ki pokriva območje ene ali več lokalnih skupnosti oziroma pokriva območje, ki s prizemeljskim radiodifuznim oddajanjem pokriva območja, na katerih živi največ 10 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije in ima v oddajnem času med 8. in 24. uro dnevno najmanj 20 odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije.
(3)Minimalni čas oddajanja lokalnega televizijskega programa znaša tri
(3)ure dnevno in štiri
(4)dni v tednu.
(4)Izjemoma lahko pridobi status lokalnega radijskega ali televizijskega programa tudi program, ki ne dosega predpisanega deleža lokalnih vsebin lastne produkcije iz tega člena, če se tak program razširja na demografsko ogroženem ali gospodarsko nerazvitem območju, in če na tem območju ni drugega lokalnega radijskega oziroma televizijskega programa, pod pogojem da izdajatelj izpolnjuje tudi pogoje iz drugega in tretjega odstavka 81. člena.
- UPRS Sodba I U 702/2019-16Upravno sodišče RS · 2020
Tožnik pravilno opozarja, da se dokazovanje z izvedencem praviloma opravi na ustni obravnavi. Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz. Toženka je tako s tem, ko dokazovanja ni izvedla na ustni obravnavi (čeprav je tožnik to zahteval), kršila postopek. Tožnik je ves čas postopka ugovarjal temu, da je izvedenec prihodke po pogodbi z Ministrstvom za kulturo in vse prihodke, prejete od občin in knjižene na kontu 7602, opredelil kot prihodke iz televizijske dejavnosti, kar je ugovor, ki se tiče višine osnove za izračun plačila. Zato je zaradi odstranitve dvoma o pravilnosti uvrstitve vseh teh prihodkov v prihodke od televizijske dejavnosti izvedenčevo dodatno zaslišanje na ustni obravnavi potrebno, saj je tožniku potrebno dati možnost, da mu postavlja konkretna vprašanja o uvrstitvi posameznih dohodkov v dohodke iz televizijske dejavnosti, še posebej, ker trdi, da so dohodki nastali zaradi snemanja vsebin za naročnika, njihovega arhiviranja in zaradi storitev osvetljevanja. Toženkina opustitev izvedbe tega dokaza zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
- UPRS sodba I U 557/2013Upravno sodišče RS · 2013
Tožnik ne izpolnjuje ne pogoja pokritosti razširjanja svojega programa, ne kadrovskega pogoja, kakor tudi ne programskih pogojev, zaradi česar je toženka glede na namen programov s statusom posebnega pomena, ki je izpolnjevati posebni javni interes na področju medijev (kar na eni strani torej pomeni predvideno doseganje višjih standardov in drugih obveznosti, na drugi strani pa zato pridobitev določenih finančnih ugodnosti s strani države), sprejela pravilno oceno, da je odločitev o odvzemu statusa upravičena. Predhodno mnenje Sveta za radiodifuzijo po četrti alineji prvega odstavka 100. člena ZMed za toženko ni zavezujoče. Določba četrtega odstavka 78. člena ZMed torej daje toženki možnost, da odloči po prostem preudarku, kar pomeni, da pri določenem ugotovljenem dejanskem stanju odloči v stvari tako, kot šteje, da je najprimernejše.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 7. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 702/2019-16Upravno sodišče RS · 2. 7. 2020
Tožnik pravilno opozarja, da se dokazovanje z izvedencem praviloma opravi na ustni obravnavi. Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz. Toženka je tako s tem, ko dokazovanja ni izvedla na ustni obravnavi (čeprav je tožnik to zahteval), kršila postopek. Tožnik je ves čas postopka ugovarjal temu, da je izvedenec prihodke po pogodbi z Ministrstvom za kulturo in vse prihodke, prejete od občin in knjižene na kontu 7602, opredelil kot prihodke iz televizijske dejavnosti, kar je ugovor, ki se tiče višine osnove za izračun plačila. Zato je zaradi odstranitve dvoma o pravilnosti uvrstitve vseh teh prihodkov v prihodke od televizijske dejavnosti izvedenčevo dodatno zaslišanje na ustni obravnavi potrebno, saj je tožniku potrebno dati možnost, da mu postavlja konkretna vprašanja o uvrstitvi posameznih dohodkov v dohodke iz televizijske dejavnosti, še posebej, ker trdi, da so dohodki nastali zaradi snemanja vsebin za naročnika, njihovega arhiviranja in zaradi storitev osvetljevanja. Toženkina opustitev izvedbe tega dokaza zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
- UPRS sodba I U 557/2013Upravno sodišče RS · 5. 11. 2013
Tožnik ne izpolnjuje ne pogoja pokritosti razširjanja svojega programa, ne kadrovskega pogoja, kakor tudi ne programskih pogojev, zaradi česar je toženka glede na namen programov s statusom posebnega pomena, ki je izpolnjevati posebni javni interes na področju medijev (kar na eni strani torej pomeni predvideno doseganje višjih standardov in drugih obveznosti, na drugi strani pa zato pridobitev določenih finančnih ugodnosti s strani države), sprejela pravilno oceno, da je odločitev o odvzemu statusa upravičena. Predhodno mnenje Sveta za radiodifuzijo po četrti alineji prvega odstavka 100. člena ZMed za toženko ni zavezujoče. Določba četrtega odstavka 78. člena ZMed torej daje toženki možnost, da odloči po prostem preudarku, kar pomeni, da pri določenem ugotovljenem dejanskem stanju odloči v stvari tako, kot šteje, da je najprimernejše.