iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o medijih (ZMed-1).
§ zakonZakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) · ZMed-UPB1 · ne velja od 1. 5. 2026

78. člen ZMed-UPB1

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · 1 ključna · zadnja 11. 5. 2022Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba X Ips 12/2022Vrhovno sodišče RS · 2022

    Ker je sodba postala pravnomočna in zaradi vezanosti na pravna stališča, ki so bila razlog za odpravo odločbe, pomeni, da je bila toženka v ponovljenem postopku dolžna upoštevati pravnomočno razlago sodišča glede navedene določbe ZMed. Upravno sodišče v tem prvem sodnem postopku ni presojalo dejanskega stanja v zvezi z zakonskim pogojem iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, saj revident sam navaja, da dejansko stanje v zvezi s to določbo tedaj ni bilo sporno. To pomeni, da če sodišče tega dejanskega stanja ni presojalo oziroma ga ni sámo ugotavljalo, se tudi pravnomočna (prva) sodba nanj ni nanašala. Toženka zato v ponovljenem upravnem postopku, v katerem je morala sprejeti odločitev o statusu, ni bila vezana na s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, še manj pa na dejansko stanje iz časa izdaje prve upravne odločbe, saj je bila ta odločba s sodbo v celoti odpravljena in torej v nobenem delu ni mogla postati pravnomočna.

  • VSRS Sklep X DoR 260/2021-3Vrhovno sodišče RS · 2022

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se po odpravi upravnega akta s sodbo upravnega sodišča in vrnitvi zadeve v ponovni postopek lahko ponovno ugotavlja dejansko stanje v zvezi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja za pridobitev statusa, čeprav to dejansko stanje in izpolnjevanje zakonskega pogoja ni bilo predmet presoje v upravnem sporu.

  • UPRS Sodba IV U 32/2020-22Upravno sodišče RS · 2021

    Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovni postopek upravnemu organu, to pomeni med drugim tudi ugotavljanje dejanskega stanja, ki se v tem ponovljenem postopku odločanja lahko spremeni.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 26. 10. 2006

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 5. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
Ključne odločbe — označene kot pomembne v zbirki sodnapraksa.si
VSRS Sodba X Ips 12/2022Vrhovno sodišče RS, Upravni oddelek · 11. 5. 2022ključna

Ker je sodba postala pravnomočna in zaradi vezanosti na pravna stališča, ki so bila razlog za odpravo odločbe, pomeni, da je bila toženka v ponovljenem postopku dolžna upoštevati pravnomočno razlago sodišča glede navedene določbe ZMed. Upravno sodišče v tem prvem sodnem postopku ni presojalo dejanskega stanja v zvezi z zakonskim pogojem iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, saj revident sam navaja, da dejansko stanje v zvezi s to določbo tedaj ni bilo sporno. To pomeni, da če sodišče tega dejanskega stanja ni presojalo oziroma ga ni sámo ugotavljalo, se tudi pravnomočna (prva) sodba nanj ni nanašala. Toženka zato v ponovljenem upravnem postopku, v katerem je morala sprejeti odločitev o statusu, ni bila vezana na s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, še manj pa na dejansko stanje iz časa izdaje prve upravne odločbe, saj je bila ta odločba s sodbo v celoti odpravljena in torej v nobenem delu ni mogla postati pravnomočna.

Vse odločbe
  • VSRS Sklep X DoR 260/2021-3
    Vrhovno sodišče RS · 26. 1. 2022

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se po odpravi upravnega akta s sodbo upravnega sodišča in vrnitvi zadeve v ponovni postopek lahko ponovno ugotavlja dejansko stanje v zvezi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja za pridobitev statusa, čeprav to dejansko stanje in izpolnjevanje zakonskega pogoja ni bilo predmet presoje v upravnem sporu.

  • UPRS Sodba IV U 32/2020-22
    Upravno sodišče RS · 13. 9. 2021

    Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovni postopek upravnemu organu, to pomeni med drugim tudi ugotavljanje dejanskega stanja, ki se v tem ponovljenem postopku odločanja lahko spremeni.

  • UPRS Sodba I U 893/2016-13
    Upravno sodišče RS · 23. 5. 2017

    Kadar gre za odločbo, izdano na podlagi mnenja drugega organa, sme pristojni organ izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa oz. ko preteče določeni rok, odkar je bilo mnenje od pristojnega organa zahtevano. Na dano mnenje praviloma ni vezan (razen če predpis tega izrecno ne določa), vendar pa ga mora presoditi, kar je tožeča stranka skladno z napotkom sodišča v izpodbijani odločbi tudi storila in svojo presojo ustrezno in s pravimi razlogi obrazložila. V obravnavanem primeru neskladnost sklepa Sveta za radiodifuzijo (pozitivno predhodno mnenje) z razlogi sklepa, v katerih so povzete ugotovitve Agencije, ki so enake ugotovitvam tožene stranke, po presoji sodišča tudi ni terjala naknadnega razjasnjevanja, saj predhodno pozitivno mnenje temelji zgolj na drugačni razlagi materialnega zakona in ne na strokovnem mnenju Sveta kot posvetovalnega organa o strokovnem vprašanju. Skladno z določbo 81. člena ZMed se za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega n

  • UPRS sodba I U 1202/2015
    Upravno sodišče RS · 26. 1. 2016

    Problem pravilne uporabe materialnega prava, konkretno prvega odstavka 81. člena ZMed, je v obravnavani zadevi povezan z dejanskim stanjem, ki pa v postopku ni bilo popolno ugotovljeno. Šele na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja bo tožena stranka lahko presojala ali so oziroma ali niso izpolnjeni pogoji, da se tožnikovemu programu A. dodeli status nepridobitnega televizijskega progama.

  • UPRS sodba I U 790/2014
    Upravno sodišče RS · 20. 5. 2015

    Tožena stranka je pri izračunu minimalne programske kvote upoštevala samo informativne programske vsebine, ne da bi ugotovila, ali so bile v analiziranem programu TV zastopane tudi druge (tri) različne vrste programskih vsebin (umetniške, izobraževalne in kulturno - zabavne), skladno s prvim odstavkom 81. člena ZMed, ki izpolnjevanje obvezne minimalne kvote lastne produkcije (najmanj 30%) določa za vse štiri navedene programske vsebine skupaj in ne samo za informativne programske vsebine lastne produkcije.

  • UPRS sodba I U 557/2013
    Upravno sodišče RS · 5. 11. 2013

    Tožnik ne izpolnjuje ne pogoja pokritosti razširjanja svojega programa, ne kadrovskega pogoja, kakor tudi ne programskih pogojev, zaradi česar je toženka glede na namen programov s statusom posebnega pomena, ki je izpolnjevati posebni javni interes na področju medijev (kar na eni strani torej pomeni predvideno doseganje višjih standardov in drugih obveznosti, na drugi strani pa zato pridobitev določenih finančnih ugodnosti s strani države), sprejela pravilno oceno, da je odločitev o odvzemu statusa upravičena. Predhodno mnenje Sveta za radiodifuzijo po četrti alineji prvega odstavka 100. člena ZMed za toženko ni zavezujoče. Določba četrtega odstavka 78. člena ZMed torej daje toženki možnost, da odloči po prostem preudarku, kar pomeni, da pri določenem ugotovljenem dejanskem stanju odloči v stvari tako, kot šteje, da je najprimernejše.

  • UPRS sodba U 377/2008
    Upravno sodišče RS · 23. 6. 2009

    Po ugotovitvi, da tožnik kriterija iz določbe 7. alineje 1. odstavka 78. člena ZMed ne izpolnjuje, bi toženka - glede na podano diskrecijsko pravico v določbi 4. odstavka 78. člena ZMed - morala presoditi, ali je odvzem statusa smotrn in v njenem interesu oziroma, zakaj je to najprimernejša odločitev glede na ostale materialno pravne pogoje iz te določbe, ki pa jih tožnik sicer izpolnjuje.