57. člen ZP-1-UPB3

Po določbi 146. člena ZDavP-2 je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). V obravnavani zadevi je za začetek izvršbe obstajal veljaven izvršilni naslov – pravnomočen in izvršljiv plačilni nalog Postaje prometne policije Ljubljana, izpodbijani prvostopni sklep pa tudi vsebuje tudi vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Ob tem niti ZDavP-2 niti drug zakon davčnemu organu ne daje pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrditev oz. klavzula izvršljivosti pravilna. Sodišče zato kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na izvršljivost plačilnega naloga.

V obravnavanem primeru je bila izvršba uvedena na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Čim je tako, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člen ZDavP-2, izdal izpodbijani sklep. Po določbi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Za pričetek teka zastaralnega roka je odločilna pravnomočnost odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek in ne čas storitve prekrška.

Za kršitev pravice do izjave gre takrat, ko je glede na okoliščine vsakega konkretnega primera očitno, da storilec nikoli v postopku ni bil seznanjen z očitanim prekrškom in relevantnimi okoliščinami in se zato o tem ni mogel izjaviti.

Če kršitelj ne plača globe in stroškov postopka po pravnomočnosti sodbe o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov (osmi odstavek 57. člena ZP-1). Izterjavo globe in stroškov izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1).

Glede na to, da sta bila obravnavana prekrška storjena v steku in da je prvotno tekel enotni postopek za oba prekrška, upoštevaje pa tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani kršitvi sedmega odstavka 57. člena ZP-1 in petega odstavka 63. člena ZP-1, ki terjata enotno obravnavo vseh odločb, ki jih je v zvezi z očitanima prekrškoma izdal prekrškovni organ, kljub pravnomočnosti izpodbijane odločbe prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni moč odločiti, dokler ne bo pravnomočen tudi plačilni nalog.

Za odločitev v konkretni zadevi, ali je bil storilki zagotovljen pošten postopek, je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil s strani prekrškovnega organa poslan sodišču in s katerim storilka prekrška ni bila seznanjena, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu. Odgovorna oseba pravne osebe je odgovorna za prekršek le, če je bil storjen z njenim delovanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

Če je vložena pravočasna in utemeljena zahteva za sodno varstvo, sme prekrškovni organ sam odpraviti (nepravnomočno) odločbo o prekršku in jo (med drugim) nadomestiti z novo.

Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa odloča o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek, mora za izdajo plačilnega naloga kot posebne oblike odločbe o prekršku tudi dejstva, na podlagi katerih napravi sklep, da so podani pogoji za njeno odgovornost iz 15. člena ZP-1, osebno zaznati ali jih ugotoviti z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav.

Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.

Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda plačilni nalog, čeprav niso izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, pride do kršitve pravice kršitelja do zaslišanja, saj slednjemu ni bila dana možnost, da se izreče o prekršku.

Če se rok za vložitev ugovora izteče na soboto, je za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne.

Posredovanje zahteve za sodno varstvo s strani prekrškovnega organa sodišču je dejanje, ki je usmerjeno v pregon storilca in ki pretrga tek zastaralnega roka.

Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (171. člen ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZKP).

Opis dejanskega stanja, ki ga prekrškovni organ po šestem odstavku 57. člena ZP-1 predloži sodišču ob zahtevi za sodno varstvo, ne dopolnjuje plačilnega naloga, temveč gre za posebno obliko procesnega gradiva, predvidenega zaradi narave odločanja v hitrem postopka.