18. člen ZPPreb-UPB1

Sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti je bil vročen dolžnici, ker pošiljke sama ni dvignila, po zakonski domnevi iz četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Iz delovodne številke obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pošiljke sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti izhaja, da dolžnica pisma v roku 15-tih dni ni prevzela. Zato ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 16. 3. 2022, s podpisom vročevalca. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vendar pa glede na razloženo s pritožbenimi trditvami, da je bil navedeni sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti vročen na drugem naslovu drugi osebi, dolžnica ne more izpodbiti resničnosti vročilnice kot javne listine. Dolžnica bi morala ravnati tudi v skladu z 18. členom ZPPreb, ki ureja naslov za vročanje. Zakon določa obveznost oseb,

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da pri ugotovljenem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnik je s tem, ko ni sporočil spremembe bivališča, toženko pustil v zmoti, da se na delo vozi z določenega naslova, kar ni bilo res. Zaradi tega mu je toženka plačevala stroške prevoza na delo in z dela v neznižani višini, s tem ji je nastala škoda, tožnik pa je pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je ravnal z obarvanim naklepom, njegovo ravnanje je bilo usmerjeno v pridobitev protipravne premoženjske koristi.

Iz podatkov Centralnega registra prebivalstva izhaja, da ima toženec uradno prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu, kot ga je tožnica navedla v tožbi. V takšnih primerih mora sodišče, kot državni organ, v skladu s četrtim odstavkom 18. člena ZPPreb pristojnemu upravnemu organu predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca. Če se bo v postopku ugotovilo dejansko prebivališče toženca, potem mu bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov. Šele, če bo toženec izbrisan iz Centralnega registra prebivalstva in tožnica ne bo predlagala postavitve začasnega zastopnika, bo sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko tožbo zavrglo.

Glede na to, da se je pošiljka vrnila z dvema različnima oznakama, to predstavlja utemeljen dvom, ali je toženec v času vročanja tožbe na naslovu evidentiranega stalnega prebivališča, dejansko tam tudi prebival.

Tožnik je vložil pobudo za razpis referenduma, ki je bila pravilno in zakonsko obravnavna po določbah ZRLI in mu je bilo sodelovanje pri upravljanju javnih zadev omogočeno, zato ni bilo poseženo v tožnikovo ustavno pravico glede 44. člena URS in je tudi imel možnost sodelovati v postopku zakonodajnega referenduma.

ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, če v tem ali kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, sicer v 4. točki drugega odstavka 82. člena predvideva postavitev začasnega zastopnika na predlog upnika v primeru, če je prebivališče neznano, pa dolžnik nima pooblaščenca, vendar je po mnenju višjega sodišča glede na naravo tega instituta, ki lahko pomeni tudi nesorazmeren poseg v ustavno pravico do izjave dolžnika v postopku in s tem do učinkovite obrambe, treba prej izkoristiti še druge možnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe četrtega odstavka 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ko je ugotovilo, da se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", pri čemer je bila pošiljka poslana na naslov prijavljenega prebivališča dolžnika, po uradni dolžnosti pristojni organ o tem obvestiti in bi ta organ sprožil postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z 8. členom ZPPreb).

Upnik je na poziv sodišča pravočasno in pravilno reagiral, saj je ravnal v skladu z zahtevo sodišča in sporočil naslov dolžnika, ki mu ga je posredoval upravni organ. Ker je ravnal z vso potrebno skrbnostjo in v skladu z zakonom, ne more iti v njegovo breme okoliščina, da se uradni podatek o prebivališču dolžnika razlikuje od dolžnikovega dejanskega prebivališča. Upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika tako ni mogoče šteti za nepopolnega. Odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu je napačna, prav tako pa je napačna obrazložitev, da upnik sodišču ni sporočil naslova dolžnikov. Glede na navedeno procesno situacijo, ko se naslov dolžnikov v centralnem registru prebivalstva razlikuje od njihovega dejanskega prebivališča, bi moralo prvostopno sodišče kot državni organ v skladu s 4. odstavkom 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS št. 9/2001, ZPPreb) obvestiti pristojni upravni organ, da je pri vročanju sodnega pisanja ugotovilo, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil (glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 72/2002 z dne 27.6.2002). V primeru takšnega obvestila pristojni upravni organ uvede na podlagi 1. odstavka 8. člena Z

Pri spremembi stalnega prebivališča pred vložitvijo tožbe, ki ni ustrezno registrirano v Centralnem registru prebivalstva, ne gre za nepopolno tožbo, da bi bilo zaradi nezmožnosti vročitve mogoče z njo postopati po 105. in 108. členu ZPP. Sodišče je v takšnem primeru glede na 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča dolžno obvestiti pristojni organ, ki uvede postopek za ugotavljanje dejanskega prebivališča, kar bo lahko imelo za posledico ugotovitev novega naslova stranke ali celo izbris iz Centralnega registra prebivalstva.

Na poziv sodišča za dopolnitev tožbe je tožnica pravočasno in pravilno reagirala tako, da je sporočila toženkin novi naslov iz centralnega registra prebivalstva. Ker je ravnala z vso potrebno skrbnostjo in v skladu z zakonom, ne more iti v njeno breme okoliščina, da se uradni podatek o toženkinem prebivališču razlikuje od dejanskega prebivališče. Tožbe zato ni mogoče šteti za nepopolno.