45.b člen ZAzil-UPB2
(razselitev)
(1)Pristojni organ lahko po vložitvi prošnje za azil prosilca nastani v drugih nastanitvenih objektih, če mu ne more zagotoviti ustrezne namestitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.
(2)Pristojni organ lahko odobri prosilcu za azil nastanitev na zasebnem naslovu, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da mu ne more zagotoviti ustrezne namestitve v azilnemu domu ali izpostavi oziroma v nastanitvenih objektih iz prejšnjega odstavka in – da je bil že zaslišan v rednem postopku.
(3)Prosilcu za azil iz 15.a člena tega zakona, pristojni organ lahko odobri nastanitev na zasebnem naslovu tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, če so za to podani zdravstveni razlogi.
(4)V primeru izrednih okoliščin Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, da se prosilci za azil lahko nastanijo na zasebnem naslovu tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(5)Prosilcem za azil, ki so nastanjeni v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena ter nimajo dohodkov in zagotovljene brezplačne nastanitve in oskrbe, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.
(6)Stanodajalec mora pristojni organ nemudoma obvestiti o samovoljni zapustitvi prosilca za azil, ki je bil nastanjen na zasebnem naslovu.
- VSRS Sodba I Up 1129/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Pristojni organ lahko prosilcu na azil odobri nastanitev na zasebnem naslovu, če so izpolnjeni določeni pogoji, in sicer, da mu ne more zagotoviti ustrezne namestitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi oz. v drugih nastanitvenih objektih in da je bil že zaslišan v rednem postopku.
- VSRS Sodba I Up 1022/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Tožniki s tem, ko so toženo stranko le obvestili o svoji razselitvi, ne da bi počakali na odobritev vloge o razselitvi, niso spoštovali določb ZAzil. Njihova zapustitev azilnega doma je zato neodobrena oziroma samovoljna in se po samem zakonu šteje, da so svoje prošnje za azil umaknili. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je postopek po njihovih ponovnih prošnjah za azil s sklepom, ki je predmet tega upravnega spora, ustavila.
- UPRS sodba in sklep U 1192/2006Upravno sodišče RS · 2006
Če prosilec za azil poda ponovno prošnjo za azil neposredno v Azilnem domu, pred tem pa je nastanjen na zasebnem naslovu, in ob ponovni prošnji za azil izrazi tudi prošnjo, da mu pristojni organ dovoli nadaljnjo nastanitev na zasebnem naslovu, ne gre za samovoljno zapustitev Azilnega doma v smislu 42. člena ZAzil. Tožena stranka je vedela, kje so nastanjeni tožniki, ker so jo ti o tem obvestili, a je menila, da je podana domneva o umiku prošnje za azil, ker naj bi tožniki samovoljno zapustili Azilni dom, saj so to storili brez potrebne odobritve. To pomeni, da je tožena stranka storila bistveno kršitev določb postopka, ker ni dala tožnikom možnosti, da se izrečejo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Poleg tega sodišče ugotavlja, ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča, da sta za uradno evidenco v smislu 179. člena ZUP potrebna podpis in žig na listini, ki izkazuje predmetno dejstvo, in da mora iz uradne evidence izhajati odsotnost prosilca za azil v trajanju treh dni (I Up 298/06 z dne 8. 3. 2006), da se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne opira na uradno evidenco, iz katere bi izhajala odsotnost tožnikov v trajanju treh dni.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 7. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 1129/2006Vrhovno sodišče RS · 20. 7. 2006
Pristojni organ lahko prosilcu na azil odobri nastanitev na zasebnem naslovu, če so izpolnjeni določeni pogoji, in sicer, da mu ne more zagotoviti ustrezne namestitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi oz. v drugih nastanitvenih objektih in da je bil že zaslišan v rednem postopku.
- VSRS Sodba I Up 1022/2006Vrhovno sodišče RS · 28. 6. 2006
Tožniki s tem, ko so toženo stranko le obvestili o svoji razselitvi, ne da bi počakali na odobritev vloge o razselitvi, niso spoštovali določb ZAzil. Njihova zapustitev azilnega doma je zato neodobrena oziroma samovoljna in se po samem zakonu šteje, da so svoje prošnje za azil umaknili. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je postopek po njihovih ponovnih prošnjah za azil s sklepom, ki je predmet tega upravnega spora, ustavila.
- UPRS sodba in sklep U 1192/2006Upravno sodišče RS · 24. 5. 2006
Če prosilec za azil poda ponovno prošnjo za azil neposredno v Azilnem domu, pred tem pa je nastanjen na zasebnem naslovu, in ob ponovni prošnji za azil izrazi tudi prošnjo, da mu pristojni organ dovoli nadaljnjo nastanitev na zasebnem naslovu, ne gre za samovoljno zapustitev Azilnega doma v smislu 42. člena ZAzil. Tožena stranka je vedela, kje so nastanjeni tožniki, ker so jo ti o tem obvestili, a je menila, da je podana domneva o umiku prošnje za azil, ker naj bi tožniki samovoljno zapustili Azilni dom, saj so to storili brez potrebne odobritve. To pomeni, da je tožena stranka storila bistveno kršitev določb postopka, ker ni dala tožnikom možnosti, da se izrečejo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Poleg tega sodišče ugotavlja, ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča, da sta za uradno evidenco v smislu 179. člena ZUP potrebna podpis in žig na listini, ki izkazuje predmetno dejstvo, in da mora iz uradne evidence izhajati odsotnost prosilca za azil v trajanju treh dni (I Up 298/06 z dne 8. 3. 2006), da se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne opira na uradno evidenco, iz katere bi izhajala odsotnost tožnikov v trajanju treh dni.