324. člen ZTVP-1-UPB2

Ker tožnik po povedanem izpodbija pozitivno ugotovitveno odločbo tožene stranke, s katero je ta ugotovila odpravo kršitev s strani tožnika, zoper katero pa v skladu s 325. členom ZTVP-1 ni sodnega pravnega varstva, je bilo treba tožbo zavreči.

Tožena stranka je tožniku izdala odredbo, kateri tožnik ni ugovarjal. Ta je zato postala dokončna in pravnomočna. Pritrditi je zato treba toženi stranki, da v tem postopku, ko se odloča le še o stroškovnem delu odločbe, s katero je ugotovljeno, da je bila kršitev odpravljena, tožeča stranka ne more niti neposredno niti posredno izpodbijati pravilnosti izdane odredbe. Ker je na podlagi tretjega odstavka 4. člena Tarife o taksah in nadomestilih znašala vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti 1.000 SIT, se pokaže, da je bila taksa v višini 500.000,00 SIT pravilno odmerjena. Ker gre za posebno ureditev, ki ima podlago v prvem odstavku 304. člena ZTVP-1, ne pride v poštev odločanje na podlagi predpisov, ki jih navaja tožnik v tožbi.

Tožnica je bila izbrisana iz sodnega registra in je s tem prenehala obstajati. Zaradi tega ne more biti več stranka v postopku sodnega varstva, te pomanjkljivosti, ki onemogoča nadaljnji postopek s tožnico, pa ni mogoče odpraviti. Zato je treba njeno tožbo zavreči. Rezultat odločb, ki ju izpodbija tožnik, je bil odvzem dovoljenja za opravljanje člana uprave tožnice. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, tožnik tudi ob morebitnem uspehu s tožbo ne bi mogel doseči cilja, ki ga zasleduje, to je ostati član uprave tožnice. Agencija za trg vrednostnih papirjev v vsakem posamičnem primeru ocenjuje, ali oseba, ki zaprosi za dovoljenje, izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje; morebiten odvzem dovoljenja v eni družbi sam po sebi še ne more biti ovira za izdajo novega dovoljenja. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da izpodbijani odločbi očitno ne posegata v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Zato je tudi njegovo tožbo zavrglo.

V izreku odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana borzno posredniške družbe morajo biti določno navedena dejanja, ravnanja in okoliščine, ki so razlog za odvzem dovoljenja, sicer pravilnosti in zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.

V postopku sodnega varstva po določbah ZTVP-1 novih dejstev in dokazov ni mogoče uveljavljati niti s predlogom za obnovo postopka.

V posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD, temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice. Zato KDD ne more biti stranka v postopku sodnega varstva niti imeti položaj stranke. Organ prve stopnje z odločitvijo o ugovoru ne more priti v negotov (svoj) pravni položaj, saj je v stvari sam odločil (izdal odločbo). Organ prve stopnje ni upravičen sprožiti upravnega spora proti odločbi organa druge stopnje, s katero je bilo odločeno o ugovoru proti njegovi odločbi. Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno (ali moralno) korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, le dejanski interesent, ne more pa biti stranka v tem postopku. Za izpolnitev procesne predpostavke dopustnosti tožbe ne zadošča ekonomski, hipotetični ali drugi dejanski interes. Zato bi varstvo pravic ali pravnih koristi lahko zahtevala le tista tožnica, ki bi izkazala pravno razmerje do stvari (izdaje novih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe), ki je predmet konkretnega postopka sodnega varstva. To razmerje pa ureja materialni

V postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic je stranka samo ponudnik. Nobena druga oseba se ne more udeležiti tega postopka niti kot stranski udeleženec. Proti odločbi o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup lahko tisti, ki misli, da je z njo kršena kakšna pravica ali na zakon oprta neposredna korist, vloži tožbo. Rok za vložitev tožbe teče od dneva objave ponudbe in odločbe o izdaji dovoljenja za ponudbo ni treba vročiti bodočemu tožniku. Za ta postopek sodnega varstva ni mogoče uporabiti določbe, da tožeča stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.