325. člen ZTVP-1-UPB2
Pravica do sodnega varstva proti odločbam
(1)Proti odločbam agencije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva: 1. proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrne ali spremeni odredbo; 2. proti odločbi, s katero agencija začne postopek za odvzem dovoljenja.
(3)Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je agencija izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo agencije.
(4)Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.
- VSRS Sklep G 12/2005Vrhovno sodišče RS · 2007
Ker tožnik po povedanem izpodbija pozitivno ugotovitveno odločbo tožene stranke, s katero je ta ugotovila odpravo kršitev s strani tožnika, zoper katero pa v skladu s 325. členom ZTVP-1 ni sodnega pravnega varstva, je bilo treba tožbo zavreči.
- VSRS Sklep G 6/2005Vrhovno sodišče RS · 2007
Tožena stranka je zavrnila ugovor tožeče stranke proti odredbi. Pri tem je tožečo stranko poučila, da naj bi bilo proti njeni odločbi dopustno začeti postopek sodnega varstva na Vrhovnem sodišču. Vendar pa dani pravni pouk ni bil v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 325. člena ZTVP-1, po kateri proti odločbi, s katero tožena stranka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrne, ni posebnega postopka sodnega varstva. Takšna odločba bi se namreč lahko izpodbijala šele s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki bi jo tožena stranka izdala, ker tožeča stranka kot subjekt nadzora ni ravnala v skladu z odredbo tožene stranke (tretji odstavek 325. člena ZTVP-1). Ker tožena stranka tožeči stranki ne more dati pravice, ki ji jo ne daje zakon, je tožba nedovoljena, s tem, da se je dopustnost tožbe kot procesna predpostavka presojala glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Proti izpodbijani odločbi tožene stranke se je namreč lahko vložilo samo tisto pravno sredstvo, ki ga je dopuščal ZTVP-1.
- VSRS Sodba G 16/2003Vrhovno sodišče RS · 2005
Tožeča stranka ni izpobijala odločbe o odpravi kršitev. Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1). Ker te možnosti ni izkoristila, je postala odločba dokončna in pravnomočna. Njene nezakonitosti pa ni mogoče več uveljavljati, tudi ne posredno, tako kot to poskuša tožeča stranka v zvezi z izpodbijanim sklepom. Ta je le posledica izdane odredbe.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 10. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep G 12/2005Vrhovno sodišče RS · 2. 10. 2007
Ker tožnik po povedanem izpodbija pozitivno ugotovitveno odločbo tožene stranke, s katero je ta ugotovila odpravo kršitev s strani tožnika, zoper katero pa v skladu s 325. členom ZTVP-1 ni sodnega pravnega varstva, je bilo treba tožbo zavreči.
- VSRS Sklep G 6/2005Vrhovno sodišče RS · 11. 9. 2007
Tožena stranka je zavrnila ugovor tožeče stranke proti odredbi. Pri tem je tožečo stranko poučila, da naj bi bilo proti njeni odločbi dopustno začeti postopek sodnega varstva na Vrhovnem sodišču. Vendar pa dani pravni pouk ni bil v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 325. člena ZTVP-1, po kateri proti odločbi, s katero tožena stranka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrne, ni posebnega postopka sodnega varstva. Takšna odločba bi se namreč lahko izpodbijala šele s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki bi jo tožena stranka izdala, ker tožeča stranka kot subjekt nadzora ni ravnala v skladu z odredbo tožene stranke (tretji odstavek 325. člena ZTVP-1). Ker tožena stranka tožeči stranki ne more dati pravice, ki ji jo ne daje zakon, je tožba nedovoljena, s tem, da se je dopustnost tožbe kot procesna predpostavka presojala glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Proti izpodbijani odločbi tožene stranke se je namreč lahko vložilo samo tisto pravno sredstvo, ki ga je dopuščal ZTVP-1.
- VSRS Sodba G 16/2003Vrhovno sodišče RS · 10. 5. 2005
Tožeča stranka ni izpobijala odločbe o odpravi kršitev. Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1). Ker te možnosti ni izkoristila, je postala odločba dokončna in pravnomočna. Njene nezakonitosti pa ni mogoče več uveljavljati, tudi ne posredno, tako kot to poskuša tožeča stranka v zvezi z izpodbijanim sklepom. Ta je le posledica izdane odredbe.