53. člen ZORSSZNM
Višina finančne podpore Republike Slovenije je odvisna od naslednjih meril:
- od izpričane vloge prosilca in njegovega pomena znotraj posamezne slovenske skupnosti;
- od obsega in kakovosti delovanja;
- od velikosti in razvejanosti strukture;
- od načrtov delovanja;
- od dejanskih stroškov in potreb;
- od nujnosti zadev;
- od simbolne vrednosti enkratnega dejanja, trajnega delovanja ali materialnega pričevanja;
- od višine finančne podpore, ki jo prosilec prejme z drugih virov.
- UPRS sodba I U 816/2013Upravno sodišče RS · 2013
Iz upravnih spisov sicer izhaja, da projektom, ki bodo dosegli manj kot 50 točk, sredstva ne bodo dodeljena, vendar pri tem iz upravnih spisov in iz ocenjevalnih listov ni razvidno, zakaj je bilo posameznemu projektu dodeljeno določeno število točk. Razlogi za oceno in odločitev tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg zaključka, ki je enak zaključku strokovne komisije, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe torej manjka tako opredelitev glede vlog tožeče stranke, kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vsake od vlog narekujejo izvedeni vsebinski zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pomeni, da manjkajo tisti elementi obrazložitve, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma, ki še pred tem stranki omogočajo, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim je tako, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 214. člena ZUP, ki ima za posledico odpravo odločbe.
- UPRS sodba I U 654/2013Upravno sodišče RS · 2013
Izpodbijana odločba je bistveno pomanjkljiva. V obrazložitvi manjka tako opredelitev oziroma razložitev vloge tožeče stranke kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vloge narekujejo narejeni (vsebinski) zaključek in posledično zavrnitev vloge.
- UPRS sodba I U 259/2012Upravno sodišče RS · 2012
Glede na skopo utemeljitev zavrnitve tožnikove vloge, izpodbijane odločbe v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ni mogoče preizkusiti. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožeče stranke, da je tožena stranka iz predloženih listin napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Ugotovitev, da iz vloge ni razvidno, da gre za sodelovanje oziroma področje slovenskih skupnosti v zamejstvu, temveč za manjšine znotraj RS, je v nasprotju s podatki spisa. Ocena tožene stranke, da program tožeče stranke ni prioriteta letošnjega leta, pa je ostala brez vsake utemeljitve. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Iz obrazložitve odločbe mora torej tudi z vidika enakosti pred zakonom in transparentnosti izhajati, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja in katera dejstva so bila pri tem odločilna.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 9. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 816/2013Upravno sodišče RS · 24. 9. 2013
Iz upravnih spisov sicer izhaja, da projektom, ki bodo dosegli manj kot 50 točk, sredstva ne bodo dodeljena, vendar pri tem iz upravnih spisov in iz ocenjevalnih listov ni razvidno, zakaj je bilo posameznemu projektu dodeljeno določeno število točk. Razlogi za oceno in odločitev tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg zaključka, ki je enak zaključku strokovne komisije, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe torej manjka tako opredelitev glede vlog tožeče stranke, kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vsake od vlog narekujejo izvedeni vsebinski zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pomeni, da manjkajo tisti elementi obrazložitve, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma, ki še pred tem stranki omogočajo, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim je tako, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 214. člena ZUP, ki ima za posledico odpravo odločbe.
- UPRS sodba I U 654/2013Upravno sodišče RS · 20. 8. 2013
Izpodbijana odločba je bistveno pomanjkljiva. V obrazložitvi manjka tako opredelitev oziroma razložitev vloge tožeče stranke kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vloge narekujejo narejeni (vsebinski) zaključek in posledično zavrnitev vloge.
- UPRS sodba I U 259/2012Upravno sodišče RS · 2. 10. 2012
Glede na skopo utemeljitev zavrnitve tožnikove vloge, izpodbijane odločbe v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ni mogoče preizkusiti. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožeče stranke, da je tožena stranka iz predloženih listin napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Ugotovitev, da iz vloge ni razvidno, da gre za sodelovanje oziroma področje slovenskih skupnosti v zamejstvu, temveč za manjšine znotraj RS, je v nasprotju s podatki spisa. Ocena tožene stranke, da program tožeče stranke ni prioriteta letošnjega leta, pa je ostala brez vsake utemeljitve. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Iz obrazložitve odločbe mora torej tudi z vidika enakosti pred zakonom in transparentnosti izhajati, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja in katera dejstva so bila pri tem odločilna.