3. člen ZKolP

Vprašanje zagotavljanja pogojev za sindikalno delo je materija kolektivne pogodbe. Tudi če je to vprašanje urejeno v pogodbi, ki ni tako poimenovana, ima taka pogodba pravno naravo kolektivne pogodbe. Sporazum, sklenjen med sindikatom in delodajalcem, ki ureja pravice, ki jih (vsakokratnemu) sindikalnemu zaupniku zagotavlja delodajalec, je torej kolektivna pogodba, zato se tudi glede njegove odpovedi uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.

Ni pravilno pritožbeno stališče tožnika, da je sporazum delitev napitnine uredil v nasprotju z določbo 91. člena ZIS. Tožena stranka je napitnine razdelila izključno med delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki jih določa 91. člen ZIS, ter sorazmerno z njihovim prispevkom k višini pobrane napitnine. V kolikor bi šteli, da 91. člen ZIS dopušča delitev napitnine le na način, za katerega se zavzema tožnik, torej da se del napitnine, pobran na igralni mizi, ne sme prenesti v skrinjico za napitnine pri blagajni, ter da pri delitvi napitnine, zbrane na igralnih mizah, ne smejo biti udeleženi nadzorniki igralnih aparatov, temveč le krupjeji oziroma nadzorniki igralnih miz, ne bi prepuščal podrobnejše ureditve panožni kolektivni pogodbi. Besedilo ZIS namreč določa (le) delovna mesta, ki sodelujejo pri delitvi napitnine, ter kriterij za delitev (sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici). Glede na to, da zakon prepušča podrobnejšo ureditev panožni kolektivni pogodbi, ureditev v 91. členu ZIS ni tako izključujoča, kot to meni tožnik. Ker je imel sporazum, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, naravo kolektivne pogodbe, ter je v s

Sporni Sporazum izpolnjuje formalna kriterija za kolektivno pogodbo, ker so ga podpisali reprezentativni sindikati in delodajalec prav tako pa je bil Sporazum objavljen v uradnem listu. Vendar pa Sporazum ne izpolnjuje vsebinskega kriterija, da bi lahko pridobil naravo kolektivne pogodbe. Sporazum ne vzpostavlja, spreminja ali ukinja pravic iz delovnega razmerja.

Panožna kolektivna pogodba nalaga delodajalcu obračun in odvod sindikalne članarine, zato je v zvezi s tem vprašanjem predmetni spor šteti za kolektivni delovni spor po a) točki 6. člena ZDSS-1, ker gre za spor o izvrševanju kolektivne pogodbe. Glede na trditve predlagatelja v predlogu o spornih ravnanjih nasprotnega udeleženca (izvajanje pritiska na člane sindikata s strani nasprotnega udeleženca, nagovarjanje članov predlagatelja k izstopu iz članstva, izpisovanje članov predlagatelja, …) pa se po stališču pritožbenega sodišča predmetni spor (vsaj delno) uvršča tudi med spore o pristojnosti sindikata v zvezi z delovnim razmerji po e) točki 6. člena ZDSS-1. Zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca bi namreč posegala tudi v avtonomijo sindikata, v pravice delavcev iz delovnega razmerja do svobodnega včlanjevanja v sindikalne organizacije (76. člen URS.) in s tem tudi v pristojnosti sindikata, ki jih ima ta v zvezi s svojimi člani, torej delavci.

Zmotno je pritožbeno stališče tožnika, da višina izhodiščne plače kot eden izmed elementov osnovne plače ne more biti predmet kolektivnega dogovarjanja med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma tehničnega osebja pri toženi stranki. Reprezentativna sindikata sta s toženo stranko sklenila dogovor o 20 % znižanju izhodiščne vrednosti plače. Takšen dogovor ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe in je dopusten. Dogovor je po svoji naravi kolektivna pogodba, saj njegova vsebina ustreza opredelitvi kolektivne pogodbe iz drugega odstavka 3. člena ZKolP. V 4. členu ZKolP je določena omejitev avtonomije pogodbenih strank, po kateri lahko kolektivna pogodba vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR določa drugače. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče tožnika, da tožena stranka ni mogla v dogovoru z reprezentativnima sindikatoma znižati zneska izhodiščne plače. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za sporno obdobje, ko je veljal dogovor o znižanju izhodiščne plače, ni utemeljen. Neutemeljen je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo razlike med plačo, ki jo je prejel

Tožena stranka ter tedaj (edina) reprezentativna sindikata so sklenili pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. Tožena stranka se je zavezala financirati pokojninski načrt in za vsakega vključenega delavca, zaposlenega za nedoločen čas, plačevati določen procent mesečne bruto plače. Nato je tožena stranka vsem trem reprezentativnim sindikatom poslala predlog aneksa II k navedeni pogodbi, po katerem naj bi tožena stranka (delodajalec) od določenega dne dalje prenehala s plačevanjem premij zaradi ekonomskih oz. finančnih težav. Dva reprezentativna sindikata sta aneks št. II podpisala, en sindikat pa ne. Podpisal ga je šele naknadno. Tožena stranka je z določenim mesecem prenehala s plačevanjem premij za vse zaposlene, tudi za tožnika. Zato tožnik v tem sporu vtožuje, da mu je tožena stranka za sporno obdobje dolžna plačati premije iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Niti 11. členu ZKolP niti v drugih določbah tega zakona za primere, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ni določen poseben kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat.

Tožena stranka ter tedaj (edina) reprezentativna sindikata so sklenili pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. Tožena stranka se je zavezala financirati pokojninski načrt in za vsakega vključenega delavca, zaposlenega za nedoločen čas, plačevati določen procent mesečne bruto plače. Nato je tožena stranka vsem trem reprezentativnim sindikatom poslala predlog aneksa II k navedeni pogodbi, po katerem naj bi tožena stranka (delodajalec) od določenega dne dalje prenehala s plačevanjem premij zaradi ekonomskih oz. finančnih težav. Dva reprezentativna sindikata sta aneks št. II podpisala, en sindikat pa ne. Podpisal ga je šele naknadno. Tožena stranka je z določenim mesecem prenehala s plačevanjem premij za vse zaposlene, tudi za tožnika. Zato tožnik v tem sporu vtožuje, da mu je tožena stranka za sporno obdobje dolžna plačati premije iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Niti 11. členu ZKolP niti v drugih določbah tega zakona za primere, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ni določen poseben kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindika

Dogovor med sindikati in delodajalcem o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo ima naravo kolektivne pogodbe. To je razvidno že iz 40. člena SKPGD, ki je izrecno dopuščal možnost vnosa takšnega dogovora v kolektivno pogodbo. Prvi odstavek 40. člena SKPGD je namreč določal, da se s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem določijo materialni pogoji za delo sindikata. Podobno določbo vsebuje tudi sedaj veljavni ZKolP v 3. členu. Ta sporazum je splošen dogovor med sindikati in delodajalcem, katerega namen je zagotoviti sindikatu pogoje za izvajanje njegovih temeljnih pravic, pri čemer sta njegova sklenitelja subjekta, v domeni katerih je tudi sklepanje kolektivne pogodbe. Kolektivno pogodbo je možno odpovedati, čeprav v njej niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi, saj stranki kolektivne pogodbe ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe.