684. člen ZGD-1
(1)Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona opravljajo AJPES, Finančna uprava Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Zagovornik načela enakosti in Ministrstvo za gospodarstvo.
(2)AJPES je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb prvega, drugega in tretjega odstavka 58., prvega odstavka 59., 70.d, prvega odstavka 70.i, prvega in drugega odstavka 70.j, druge alineje 70.l, drugega in tretjega odstavka 74., prvega odstavka 75., tretjega in četrtega odstavka 680. v zvezi z 58., 683.b, prvega in drugega odstavka 683.c ter druge alineje 683.d člena tega zakona.«
(3)Finančna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb tretjega odstavka 54. člena tega zakona.
(4)Inšpektorat Republike Slovenije za delo je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb četrtega odstavka 11. člena tega zakona.
(5)Tržni inšpektorat Republike Slovenije je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb 13. člena, prvega in šestega odstavka 15. člena, 19. člena, 30. člena, 30.a člena, prvega odstavka 45. člena, petega in šestega odstavka 72. člena, 127. člena, 156. člena, 495. člena in drugega odstavka 679. člena tega zakona.
(6)Zagovornik načela enakosti je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb 254.c, 254.č in 254.e člena tega zakona.
(7)Ministrstvo za gospodarstvo je pristojno za nadzor nad izvajanjem drugih določb tega zakona. IX. DEL KAZENSKE DOLOČBE
- VSL Sklep Cst 265/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Predlagateljica kot organ nadzora nad izvajanjem zakona ni procesno legitimirana za vložitev predloga za začetek likvidacijskega postopka zaradi nedelovanja poslovodstva družbe. V primeru, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, vloži na sodišču predlog za prisilno likvidacijo upnik ali vsak delničar. Če bi želela predlagateljica utemeljiti svojo legitimacijo za vložitev predloga na statusu upnice in ne nadzornega organa, bi morala navesti vsaj še, da z izvršbo ni bila uspešna. V konkretnem primeru glede na navedbe v predlogu za začetek postopka prisilne likvidacije nad dolžnico, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo, če je menilo, da upnica ni nadzorni organ, predlagateljico še pozivati, da dopolni trditve, na podlagi katerih bi lahko zaključilo, da ima predlagateljica, kljub opravljeni davčni izvršbi še vedno neporavnane terjatve do dolžnice.
Različice besedila: 7Pokaži ▾
- od 10. 12. 2024 · trenutno
- 16. 2. 2021 – 9. 12. 2024
- 7. 4. 2017 – 15. 2. 2021
- 31. 7. 2015 – 6. 4. 2017
- 1. 10. 2013 – 30. 7. 2015
- 15. 7. 2008 – 30. 9. 2013
- 26. 4. 2006 – 14. 7. 2008
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 6. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep Cst 265/2019Višje sodišče v Ljubljani · 5. 6. 2019besedilo 2017–2021
Predlagateljica kot organ nadzora nad izvajanjem zakona ni procesno legitimirana za vložitev predloga za začetek likvidacijskega postopka zaradi nedelovanja poslovodstva družbe. V primeru, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, vloži na sodišču predlog za prisilno likvidacijo upnik ali vsak delničar. Če bi želela predlagateljica utemeljiti svojo legitimacijo za vložitev predloga na statusu upnice in ne nadzornega organa, bi morala navesti vsaj še, da z izvršbo ni bila uspešna. V konkretnem primeru glede na navedbe v predlogu za začetek postopka prisilne likvidacije nad dolžnico, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo, če je menilo, da upnica ni nadzorni organ, predlagateljico še pozivati, da dopolni trditve, na podlagi katerih bi lahko zaključilo, da ima predlagateljica, kljub opravljeni davčni izvršbi še vedno neporavnane terjatve do dolžnice.