676. člen ZGD-1

Upnica se je v predlogu za izvršbo označila s svojo firmo in svojim sedežem, kot bančna podružnica, vendar brez navedbe firme matičnega podjetja (ki je sicer identična firmi podružnice) in njegovega sedeža. Ker podružnica ni sposobna biti stranka, gre po ustaljeni sodni praksi za odpravljivo procesno pomanjkljivost. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 80. členom ZPP stranko pozvati, naj popravi predlog tako, da navede osebo, ki je sposobna biti stranka; vendar pa je sodišče prve stopnje pomanjkljivost očitno spregledalo. Upnica se je nato s prvo naslednjo vlogo opredelila s firmo matičnega podjetja, njegovim sedežem ter svojo firmo in svojim sedežem. Sodišče prve stopnje bi moralo to navedbo šteti kot popravo (prvi odstavek 81. člena ZPP). Napačna označitev v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni nujno odločilna. Glede na to, da gre pri podružnicah tujih podjetij za situacijo, ko ima nedvoumno pravno osebnost tvorba, v katero je podružnica vključena, in odprava pomanjkljivosti zato ne more pomeniti spremembe osebe stranke, ampak le drugačno označbo osebe, in glede na to, da se je upnica že sama pravilno označevala v pos

Za odločanje o tožbenem zahtevku, kot ga uveljavlja tožnik, je bistvena predhodna presoja, katere terjatve so bile v fazi preizkusa terjatev v stečajnem postopku priznane in katere ne. Ker je bilo s Sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic St 569/2012 z dne 8. 8. 2014 o prijavljenih terjatvah toženke v višini 371.318,15 EUR in 4.538.664,80 EUR odločeno tako, da jih je stečajna upraviteljica priznala in tudi nista bili prerekani s strani drugih upnikov, je bilo o teh terjatvah že pravnomočno odločeno. Priznanje terjatev v stečajnem postopku je namreč mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvah, ki sta predmet te zadeve, to je (ne)obstoj terjatve v višini 371.318,15 EUR in (ne)obstoj terjatve v višini 4.538.664,80 EUR, že odločeno s pravnomočnim Sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno (učinek res iudicata).

Pritožniki se jasno zavzemajo za neunovčitev nepremičnin do zaključka vseh sodnih postopkov, odločitev sodišča pa temelji na osnovnem izhodišču, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja, ker izkustveno dalj časa trajajoč postopek povzroči nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino razdelitvene mase, ki je na razpolago za poplačilo upnikov. Presojo dokazanosti prenosa opravi upravitelj, za kar pa ne potrebuje soglasja drugih upnikov. Rok 15 dni v pozivu edinemu ločitvenemu upniku, da poda izjavo o prevzemu premoženja, ni prekluziven rok. Pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev premoženja, ki spada v stečajno maso, fizično osebo v osebnem stečaju zastopa na podlagi zakona upravitelj. Po začetku stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo prenehajo družbenikom vsa upravičenja upravljanja družbe in premoženjske pravice, razen pravice do preostanka stečajne mase po poplačilu vseh upnikov stečajnega dolžnika. Te pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku. To pa pomeni, da družbenik niti iz naslova pravice do plačila preostanka stečajne mase nima položaja upnika stečajnega dolžnika in posledično tudi

Presojo ničnosti mora omogočati trditvena podlaga strank. ZFPPIPP je v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel pravno posledico – izpodbojnost, kar torej ničnost izključuje. Kljub temu, da se podružnice tujega podjetja vpisujejo v sodni register, niso pravne osebe. V pravnem prometu namreč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. Ker tožena stranka kot podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, nima sposobnosti biti stranka v postopku.

Kot tožničinega delodajalca je mogoče šteti le podružnico v Ljubljani, s katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, in ne ustanoviteljice (tuje pravne osebe: zveze bank) te podružnice.