6. člen ZOPDA

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določilo 6. člena ZOPDA s tem, da je pritrdilo stališču tožene stranke, ki je od skupnega zneska odškodnine, ki je določena za najhujšo bolezen, ki jo povzroča azbest in jo upravičenec lahko prejme na podlagi določbe 6. člena tega zakona, odštela že izplačano odškodnino za predhodno verificirano bolezen tako, da upravičenec prejme le razliko oziroma ali 6. člena ZOPDA dopušča poračunavanje odškodnina za posamezne vrste poklicnih bolezni, ki jih povzroča azbest?

Upravno sodišče je že v sodbi I U 1399/2010 zavzelo stališče, da se po ZOPDA odškodnina odmeri za najtežjo vrsto verificirane bolezni, pri čemer se upošteva pričakovani razvoj bolezni; v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja v težjo vrsto bolezni pa upravičencu pripada razlika v odškodnini. Tudi v sodbi III U 467/2010 je bilo zavzeto stališče, da je ZOPDA in Pravilnik treba razlagati tako, da se odškodnina izplača za najtežjo verificirano poklicno bolezen, četudi sta bili verificirani dve poklicni bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Pri razlagi ZOPDA in Pravilnika je treba izhajati tudi iz namena sprejema ZOPDA kot specialnega predpisa, ki je v tem, da se upravičencem omogoči, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledice izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska (glej 1. in 6. člen ZOPDA), ta pa ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih OZ.

S tem, ko je pokojna pričela s postopki za uveljavitev odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi določb Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, je nedvoumno izrazila voljo uveljaviti denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpela. Sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je v konkretnem primeru prišlo do prehoda terjatve za nepremoženjsko škodo na dediče pokojne. Z navedenim zakonom je zakonodajalec želel olajšati položaj oškodovancev, kakršna je bila pokojna. Nevzdržno je, da bi bila pokojna, ki je za uveljavitev odškodnine uporabila pravno pot, sprejeto v njeno korist, v slabšem položaju, kot če bi to pot zaobšla in takoj ko je zbolela, na toženko naslovila neposreden zahtevek za plačilo odškodnine ali neposredno vložila tožbo. Za presojo, ali je podana prekoračitev zahtevka, sta praviloma odločilna tožbeni predlog in izrek sodbe, ne sodbeni razlogi.

Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da gre pri postopkih, vodenih po ZOPDA, zgolj za ureditev sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja tudi stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka (glej na primer odločbe II Ips 212/2008, II Ips 825/2007, II Ips 822/2008, II Ips 532/2006, II Ips 297/2007 in VIII DoR 98/2011). Ni pa nobenih ovir, da upravičenec, ki sporazuma o izplačilu odškodnine po ZOPDA ne doseže, ne vloži samostojne tožbe v pravdnem postopku po določilih Obligacijskega zakonika (OZ). Izpodbijana odločba tudi v morebitnem civilnem postopku zato ne bi mogla vplivati niti na ugotavljanje odškodninske odgovornosti tožeče stranke niti na ugotavljanje višine nastale škode.

Izpodbijana odločba ima za tožečo stranko zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njeni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.

Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je šele sporazum o odškodnini izvršilni naslov, kar pomeni, da se 3. točka izreka izpodbijane odločbe, ki zadeva tožnika, ne izvršuje, kar izhaja tudi iz obrazložitve odločbe, po kateri se izplačilo odškodnine izvede na podlagi doseženega sporazuma in ne na podlagi izpodbijane odločbe. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec dolžan plačati in upravičenec terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, ki je izpodbijana. Ta ima za tožnika zgolj naravo predloga sporazuma in z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pomeni, da se z odločanjem o tožbi tožnica pravni položaj ne izboljša oziroma zanj nima nobenih bolj relevantnih posledic od tistih, ki so že nastopile z izdajo akta. Gre za predlog sporazuma in zato z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.

Pri dolžniku je bila ugotovljena poklicna bolezen po 4. členu v zvezi s 1. členom ZOPDA, ki je nastala zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v času proizvodnje, uporabe in odstranjevanja azbestnih izdelkov (1. člen ZOPDA). ZOPDA izplačila odškodnine po 5. členu ne pogojuje z ugotovljeno invalidnostjo. Dolžnik nima statusa invalida niti njegove življenjske funkcije zaradi poklicne bolezni (kot to izhaja iz Odločbe Vlade RS z dne 14. 6. 2018) niso zmanjšane. Zato odškodnine, ki mu je bila priznana po določbah ZOPDA, ni mogoče šteti kot prejemek po 2. točki 101. člena ZIZ, saj je pravica do tega prejemka pogojena s prej ugotovljeno in priznano invalidnostjo. Zakonodajalec te odškodnine ni določil kot prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe, čeprav bi glede na ureditev v 101. členu ZIZ to moral storiti, v kolikor bi bil njegov namen takšen. Namen določb 101. (in 102. člena ZIZ) je zagotoviti eksistenčni minimum dolžnika oziroma njegovo socialno varnost in socialno varnost oseb, ki jih mora dolžnik preživljati ter omogočiti nadaljnje poslovanje dolžnika. Poudarjen je torej socialni oziroma premoženjski status dolžnika. Iz i

Zavezanec je zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, kot je izpodbijana.

Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je izvršilni naslov za plačilo odškodnine zgolj sporazum o odškodnini, in ne morebiti izdana odločba komisije. Ta ima v obravnavanem primeru za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njuni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.

ZOPDA in Pravilnik je treba razlagati tako, da se odškodnina izplača za najtežjo verificirano poklicno bolezen, četudi sta bili verificirani dve poklicni bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Kolikor je imela prizadeta stranka ugovore glede svoje zavezanosti za plačilo odškodnine, bi morala te ugovore uveljavljati v postopku sporazumevanja o odškodnini (10. člen ZOPDA), ne pa šele v postopku upravnega spora.