4. člen ZDIP-UPB2
Stopnje davka so od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006: text="če znaša mesečna bruto plača zaposlenega znaša stopnja davka do 165.000 tolarjev 0% nad 165.000 do 400.000 tolarjev 3,0% nad 400.000 do 750.000 tolarjev 6,3% nad 750.000 tolarjev 11,8%." Stopnje davka so od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007: text="če znaša mesečna bruto plača zaposlenega znaša stopnja davka do 165.000 tolarjev 0% nad 165.000 do 400.000 tolarjev 2,3% nad 400.000 do 750.000 tolarjev 4,7% nad 750.000 tolarjev 8,9%." Stopnje davka so od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008: text="če znaša mesečna bruto plača zaposlenega znaša stopnja davka do 165.000 tolarjev 0% nad 165.000 do 400.000 tolarjev 1,1% nad 400.000 do 750.000 tolarjev 2,3% nad 750.000 tolarjev 4,4%." Če se plača izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela plače ugotovi mesečna višina plače in izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od posameznih delov plače. S 1. januarjem 2009 preneha obveznost plačevanja davka na izplačane plače.
- UPRS sodba U 2353/2007Upravno sodišče RS · 2009
Čeprav se po določbah ZDIP davek obračuna in plača od izplačane plače, le-te ZDIP vsebinsko ne opredeli. Plača tudi ni opredeljena z ZDoh. Ker davčna zakonodaja (drugačnega) odgovora na vprašanje, kaj je plača, ne daje, ga je po presoji sodišča treba poiskati v matični, v obravnavanem obdobju veljavni delovnopravni zakonodaji. Ob upoštevanju slednje pa je božičnico mogoče opredeliti kot sestavni del plače le, če je kot pravica delavca oziroma obveznost delodajalca določena v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. ZDR. Razlogov, s katerimi se je utemeljevala široka razlaga „odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih iz delovnega razmerja “, od katerih se po 1. alinei 3. točke 19. člena ZDoh davek od osebnih prejemkov ne plačuje, po uveljavitvi ZDR ni več. Dokup zavarovalne dobe namesto odpravnine po novem ZDR ni (več) možen in tudi ne vpliva na višino odpravnine. Spremenjena razlaga 19. člena ZDoh (in s tem tudi sprememba dotedanje upravnopravne prakse) je torej po presoji sodišča utemeljena v spremenjeni delovnopravni zakonodaji, na katero se sklicuje.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 9. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 2353/2007Upravno sodišče RS · 16. 9. 2009
Čeprav se po določbah ZDIP davek obračuna in plača od izplačane plače, le-te ZDIP vsebinsko ne opredeli. Plača tudi ni opredeljena z ZDoh. Ker davčna zakonodaja (drugačnega) odgovora na vprašanje, kaj je plača, ne daje, ga je po presoji sodišča treba poiskati v matični, v obravnavanem obdobju veljavni delovnopravni zakonodaji. Ob upoštevanju slednje pa je božičnico mogoče opredeliti kot sestavni del plače le, če je kot pravica delavca oziroma obveznost delodajalca določena v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. ZDR. Razlogov, s katerimi se je utemeljevala široka razlaga „odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih iz delovnega razmerja “, od katerih se po 1. alinei 3. točke 19. člena ZDoh davek od osebnih prejemkov ne plačuje, po uveljavitvi ZDR ni več. Dokup zavarovalne dobe namesto odpravnine po novem ZDR ni (več) možen in tudi ne vpliva na višino odpravnine. Spremenjena razlaga 19. člena ZDoh (in s tem tudi sprememba dotedanje upravnopravne prakse) je torej po presoji sodišča utemeljena v spremenjeni delovnopravni zakonodaji, na katero se sklicuje.