3. člen ZDIP-UPB2
Davek se obračunava in plačuje od bruto plač.
- UPRS sodba U 2353/2007Upravno sodišče RS · 2009
Čeprav se po določbah ZDIP davek obračuna in plača od izplačane plače, le-te ZDIP vsebinsko ne opredeli. Plača tudi ni opredeljena z ZDoh. Ker davčna zakonodaja (drugačnega) odgovora na vprašanje, kaj je plača, ne daje, ga je po presoji sodišča treba poiskati v matični, v obravnavanem obdobju veljavni delovnopravni zakonodaji. Ob upoštevanju slednje pa je božičnico mogoče opredeliti kot sestavni del plače le, če je kot pravica delavca oziroma obveznost delodajalca določena v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. ZDR. Razlogov, s katerimi se je utemeljevala široka razlaga „odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih iz delovnega razmerja “, od katerih se po 1. alinei 3. točke 19. člena ZDoh davek od osebnih prejemkov ne plačuje, po uveljavitvi ZDR ni več. Dokup zavarovalne dobe namesto odpravnine po novem ZDR ni (več) možen in tudi ne vpliva na višino odpravnine. Spremenjena razlaga 19. člena ZDoh (in s tem tudi sprememba dotedanje upravnopravne prakse) je torej po presoji sodišča utemeljena v spremenjeni delovnopravni zakonodaji, na katero se sklicuje.
- VSRS Sodba I Ips 53/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Ker je po določbi 114. člena ZDP in po 107. člena ZDoh za davčnega zavezanca, to je za fizično osebo, ki skladno z določbo 15. člena ZDoh prejema plačo iz delovnega razmerja oziroma druge prejemke (npr. regres), dolžan obračunati in plačati davek izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov, če je izplačevalec pravna oseba, gre glede na določbi 1. alineje 1. odstavka 16. člena ZDoh in 1. odstavka 6. člena ZZPSV ter način plačevanja teh dajatev za davek po odbitku. V obdolženčevem ravnanju, ki je kot direktor gospodarske družbe v nasprotju z zakonskimi določbami odredil izplačilo regresa za prehrano oziroma izplačila regresa za letni dopust v bonih, zaradi česar ni bil obračunan davek od osebnih prejemkov, in ob ostalih izpolnjenih pogojih (namen izogniti se plačilu davkov, preslepitev davčnega organa, pridobitev velike premoženjske koristi s tem namenom) so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po 3. in 1. odstavku 254. člena KZ.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 9. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 2353/2007Upravno sodišče RS · 16. 9. 2009
Čeprav se po določbah ZDIP davek obračuna in plača od izplačane plače, le-te ZDIP vsebinsko ne opredeli. Plača tudi ni opredeljena z ZDoh. Ker davčna zakonodaja (drugačnega) odgovora na vprašanje, kaj je plača, ne daje, ga je po presoji sodišča treba poiskati v matični, v obravnavanem obdobju veljavni delovnopravni zakonodaji. Ob upoštevanju slednje pa je božičnico mogoče opredeliti kot sestavni del plače le, če je kot pravica delavca oziroma obveznost delodajalca določena v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. ZDR. Razlogov, s katerimi se je utemeljevala široka razlaga „odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih iz delovnega razmerja “, od katerih se po 1. alinei 3. točke 19. člena ZDoh davek od osebnih prejemkov ne plačuje, po uveljavitvi ZDR ni več. Dokup zavarovalne dobe namesto odpravnine po novem ZDR ni (več) možen in tudi ne vpliva na višino odpravnine. Spremenjena razlaga 19. člena ZDoh (in s tem tudi sprememba dotedanje upravnopravne prakse) je torej po presoji sodišča utemeljena v spremenjeni delovnopravni zakonodaji, na katero se sklicuje.
- VSRS Sodba I Ips 53/2004Vrhovno sodišče RS · 13. 10. 2005
Ker je po določbi 114. člena ZDP in po 107. člena ZDoh za davčnega zavezanca, to je za fizično osebo, ki skladno z določbo 15. člena ZDoh prejema plačo iz delovnega razmerja oziroma druge prejemke (npr. regres), dolžan obračunati in plačati davek izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov, če je izplačevalec pravna oseba, gre glede na določbi 1. alineje 1. odstavka 16. člena ZDoh in 1. odstavka 6. člena ZZPSV ter način plačevanja teh dajatev za davek po odbitku. V obdolženčevem ravnanju, ki je kot direktor gospodarske družbe v nasprotju z zakonskimi določbami odredil izplačilo regresa za prehrano oziroma izplačila regresa za letni dopust v bonih, zaradi česar ni bil obračunan davek od osebnih prejemkov, in ob ostalih izpolnjenih pogojih (namen izogniti se plačilu davkov, preslepitev davčnega organa, pridobitev velike premoženjske koristi s tem namenom) so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po 3. in 1. odstavku 254. člena KZ.