41. člen ZDDV-UPB4
(izračun odbitnega deleža vstopnega DDV)
(1)Davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek vstopnega DDV, ki se nanaša na obdavčeno in oproščeno dejavnost, v zvezi s katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV, ki se lahko uveljavlja v skladu s sedmim odstavkom 40. člena tega zakona, z odbitnim deležem, razen če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.
(2)Odbitni delež DDV se določi za ves promet blaga oziroma storitev tako, da je: 1. v števcu: celotni znesek letnega prometa, ki se nanaša na promet, od katerega ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, brez DDV; 2. v imenovalcu: znesek, ki je vključen v števec in celotni znesek letnega prometa, od katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, vključno s subvencijami in dotacijami, razen subvencij iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.
(3)V izračun odbitnega deleža se ne všteva: 1. znesek, ki se nanaša na opremo, ki jo je davčni zavezanec odtujil v okviru opravljanja svoje dejavnosti; 2. znesek prometa finančnih storitev, če se opravljajo občasno; 3. znesek prometa nepremičnin, če se promet opravlja občasno.
(4)Odbitni delež DDV se določi na letni podlagi kot odstotek in se zaokroži navzgor na celo število.
(5)Odbitni delež za tekoče leto se začasno določi na podlagi podatkov o prometu preteklega leta (v nadaljnjem besedilu: začasni odbitni delež). Če podatkov o prometu preteklega leta ni ali, če so v znesku neznatni, začasni odbitni delež določi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Odbitni delež se dokončno določi, ko so znani podatki o dejanskem obsegu prometa v letu, za katero se določa odbitni delež (v nadaljnjem besedilu: dejanski odbitni delež). Če se ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža obračunan v višjem ali nižjem znesku, kot bi smel biti glede na dejanske podatke o obsegu prometa v tekočem letu, se odbitek vstopnega DDV ustrezno popravi v davčnem obdobju, v katerem se ugotovi dejanski odbitni delež.
(6)Ne glede na drugi odstavek tega člena, lahko davčni zavezanec določi odbitni delež ločeno za vsako področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako področje dejavnosti in če priglasi izbran način določanja odbitnega deleža davčnemu organu. Davčni zavezanec lahko začne izračunavati odbitni delež v skladu s tem odstavkom v prvem davčnem obdobju, ki sledi davčnemu obdobju, v katerem je svojo izbiro priglasil davčnemu organu, če je davčni organ prejel priglasitev vsaj 15 dni pred začetkom novega davčnega obdobja, sicer pa z začetkom naslednjega davčnega obdobja. Davčni zavezanec mora izračunavati odbitni delež v skladu z načinom, ki ga je izbral v skladu s tem odstavkom najmanj 12 mesecev. Če davčni zavezanec želi ponovno spremeniti izbrani način določanja odbitnega deleža, mora tudi to spremembo priglasiti davčnemu organu.
(7)Davčni organ lahko na podlagi priglasitve iz šestega odstavka tega člena prepove davčnemu zavezancu uporabo izbranega načina določanja odbitnega deleža, če davčni zavezanec z izbranim načinom ne omogoča izvajanja nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem DDV v skladu z zakonom.
- UPRS sodba I U 645/2009Upravno sodišče RS · 2010
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 56. člena ZDDV je davčni zavezanec dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV, še posebej pa o skupni vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev; vrednosti prometa blaga oziroma storitev po različnih stopnjah DDV, vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev, za katerega je predpisana oprostitev DDV. Pri pregledu prejetih računov je bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena ZDDV. Po navedeni določbi davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek vstopnega DDV, ki se nanaša na obdavčeno in oproščeno dejavnost, v zvezi s katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu z 2. in 3. odstavkom 40 člena ZDDV, z odbitnim deležem, razen če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.
- VSRS Sodba X Ips 255/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Pravica do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri nabavi blaga se prizna le, če je promet blaga dejansko opravljen.
- UPRS sodba U 2498/2005Upravno sodišče RS · 2007
Transakcije, vključno s posredovanjem z delnicami predstavljajo finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV po 4e. točka 1. odstavka 27. člena ZDDV. Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da tožnik v letu 2003 ni opravljal obdavčljivega prometa in tudi ni izstavljal računov, saj je v tem letu ustvaril le prihodke iz financiranja, ne pa tudi prihodkov iz poslovanja oz. je v letu 2004 tudi izstavil dva računa za opravljene storitve. Če torej po povedanem tožnik v letu 2003 iz naslova obdavčljive dejavnosti ni opravil nič prometa oz. je v letu 2004 izdal (le) dva računa, ostalo pa je dosegel iz naslova oproščene dejavnosti, sta tožena stranka oz. prvostopni organ ugotovila odbitni delež vstopnega DDV po 41. členu ZDDV.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 9. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 645/2009Upravno sodišče RS · 28. 9. 2010
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 56. člena ZDDV je davčni zavezanec dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV, še posebej pa o skupni vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev; vrednosti prometa blaga oziroma storitev po različnih stopnjah DDV, vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev, za katerega je predpisana oprostitev DDV. Pri pregledu prejetih računov je bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena ZDDV. Po navedeni določbi davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek vstopnega DDV, ki se nanaša na obdavčeno in oproščeno dejavnost, v zvezi s katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu z 2. in 3. odstavkom 40 člena ZDDV, z odbitnim deležem, razen če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.
- VSRS Sodba X Ips 255/2009Vrhovno sodišče RS · 26. 8. 2010
Pravica do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri nabavi blaga se prizna le, če je promet blaga dejansko opravljen.
- UPRS sodba U 2498/2005Upravno sodišče RS · 5. 11. 2007
Transakcije, vključno s posredovanjem z delnicami predstavljajo finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV po 4e. točka 1. odstavka 27. člena ZDDV. Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da tožnik v letu 2003 ni opravljal obdavčljivega prometa in tudi ni izstavljal računov, saj je v tem letu ustvaril le prihodke iz financiranja, ne pa tudi prihodkov iz poslovanja oz. je v letu 2004 tudi izstavil dva računa za opravljene storitve. Če torej po povedanem tožnik v letu 2003 iz naslova obdavčljive dejavnosti ni opravil nič prometa oz. je v letu 2004 izdal (le) dva računa, ostalo pa je dosegel iz naslova oproščene dejavnosti, sta tožena stranka oz. prvostopni organ ugotovila odbitni delež vstopnega DDV po 41. členu ZDDV.
- UPRS sodba U 93/2003Upravno sodišče RS · 10. 4. 2006
Glede na izrecno zakonsko določbo bi morala tožena stranka poleg zneska, ki je vnesen v števec in celotnega letnega prometa, od katerega tožnik nima pravice do odbitka DDV, vnesti le še dotacije in tiste subvencije, ki niso zajete v 21. členu tega zakona. Nikakor pa ne bi smela v imenovalec všteti donacij in članarin. Donacije so opredeljene v 11. točki 1. odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), ki določa, da je donacija namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen, na primer darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina. S tem, ko je tožena stranka za izračun odbitnega deleža v imenovalcu upoštevala tudi donacije in članarine, je po presoji sodišča kršila materialni zakon.