26. člen ZDDV-UPB4
(oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1)Plačila DDV je oproščena: 1. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije; 2. zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti; 3. oskrba s krvjo in krvnimi pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi za presajanje; 4. storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik; 5. storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; 6. socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč; 7. storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije; 8. predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje, vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; 9. zasebno poučevanje s strani oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje; 10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za namene iz 1., 6., 7. in 8. točke tega člena, z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb; 11. storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami, ki ga opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; 12. storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje; 13. kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo javni zavodi in druge s strani države priznane kulturne institucije; 14. promet storitev in blaga, ki ga opravljajo organizacije, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko tega odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; 15. reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v za te namene posebej prirejenih vozilih in plovilih; 16. prispevek za programe RTV Slovenija.
(2)Promet storitev ali blaga po 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prvega odstavka tega člena, ki ga opravijo davčni zavezanci, ki niso omenjeni v prvem odstavku tega člena, je oproščen plačila DDV, če: – njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev; – jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti; – zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV; – ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance za DDV.
(3)Promet storitev ali blaga ni oproščen plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če: – ni nujen za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez tega prometa; – je osnovni namen prometa, da organizacija pridobi dodatni prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam, davčnih zavezancev, ki obračunavajo DDV.
(4)Osebe iz drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev plačila DDV po tem členu na podlagi predhodne priglasitve davčnemu organu.
- UPRS sodba I U 362/2009Upravno sodišče RS · 2010
Po 6. členu ZDDPO društva, ustanovljena za nepridobitne namene, davka ne plačujejo, razen za pridobitno dejavnost. V tem pogledu nepridobitni namen ustanovitve tožeče stranke kot društva ni sporen. Sporno je njeno dejansko poslovanje, za katerega davčni organ ugotavlja, da v pretežni meri ni skladno z nepridobitnim namenom. Za oprostitev plačila davka namreč ni dovolj nepridobiten namen ustanovitve, temveč je potrebno, da društvo na takšen način tudi dejansko posluje. Poslovanje zato ne sme biti usmerjeno v doseganje dobička – ne za društvo in tudi ne za njegove člane. Sredstva, vložena v prenovo nepremičnine, predstavljajo, skladno s sklenjeno najemno pogodbo in po izjavi obeh lastnikov, ki sta jo dala v inšpekcijskem postopku, vrednost plačane najemnine. Zato so bili stroški za prenovo v celoti priznani kot stroški plačane najemnine, obenem pa vrednost vlaganj predstavlja prejemek obeh lastnikov, ki se v skladu z 69. členom ZDoh obdavči z davkom od dohodkov iz premoženja. Pri ugotavljanju dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov v najem, ki je predmet obdavčitve, se namreč po citirani določbi upošteva (razen najemnine) tudi vrednost vseh obveznosti in storitev
- UPRS sodba U 1582/2007Upravno sodišče RS · 2009
Obravnavani zahtevki občinam so plačila za promet blaga oziroma storitev po 1. točki 3. člena ZDDV. Šlo je za organiziranje konkretnih projektov oziroma opravljanje raznih storitvenih dejavnosti, opravljene naloge pa so razvidne iz specifikacij zahtevkov. Nobene od tam navedenih nalog ni mogoče obravnavati, kot da jih je tožnik opravil v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona in se zato ne bi štel za davčnega zavezanca (3. odstavek 13. člena ZDDV).
- UPRS sodba U 2225/2006Upravno sodišče RS · 2008
Če bi tožnik in pravna oseba B.B.B. d.o.o na trgu delovala istočasno, bi lahko govorili o povezanih osebah, ki opravljata istovrstno dejavnost in vplivata na odločitve druga druge, glede na to, da je ustanovitelj in zastopnik obeh pravnih oseb ista fizična oseba, ki je hkrati tudi direktor, ki ima vpliv na poslovne odločitve. V konkretnem primeru pa ni šlo za takšno situacijo, ampak za primer, ko je pravna oseba B.B.B. d.o.o prenehala obstajati pred začetkom delovanja druge pravne osebe - tožnika in zato o vplivih ene družbe na drugo oziroma o njuni povezanosti v tem kontekstu ne moremo govoriti. Program usposabljanja, ki ga izvajajo avtošole, se izvaja na način, ki je določen v Zakonu o varnosti cestnega prometa ter v drugih predpisih, ki urejajo dejavnost avtošol, zato njihov program ne sodi med takšne, ki bi dosegali pogoje iz 4. odstavka 26. člena ZDDV.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 5. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 362/2009Upravno sodišče RS · 28. 5. 2010
Po 6. členu ZDDPO društva, ustanovljena za nepridobitne namene, davka ne plačujejo, razen za pridobitno dejavnost. V tem pogledu nepridobitni namen ustanovitve tožeče stranke kot društva ni sporen. Sporno je njeno dejansko poslovanje, za katerega davčni organ ugotavlja, da v pretežni meri ni skladno z nepridobitnim namenom. Za oprostitev plačila davka namreč ni dovolj nepridobiten namen ustanovitve, temveč je potrebno, da društvo na takšen način tudi dejansko posluje. Poslovanje zato ne sme biti usmerjeno v doseganje dobička – ne za društvo in tudi ne za njegove člane. Sredstva, vložena v prenovo nepremičnine, predstavljajo, skladno s sklenjeno najemno pogodbo in po izjavi obeh lastnikov, ki sta jo dala v inšpekcijskem postopku, vrednost plačane najemnine. Zato so bili stroški za prenovo v celoti priznani kot stroški plačane najemnine, obenem pa vrednost vlaganj predstavlja prejemek obeh lastnikov, ki se v skladu z 69. členom ZDoh obdavči z davkom od dohodkov iz premoženja. Pri ugotavljanju dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov v najem, ki je predmet obdavčitve, se namreč po citirani določbi upošteva (razen najemnine) tudi vrednost vseh obveznosti in storitev
- UPRS sodba U 1582/2007Upravno sodišče RS · 6. 1. 2009
Obravnavani zahtevki občinam so plačila za promet blaga oziroma storitev po 1. točki 3. člena ZDDV. Šlo je za organiziranje konkretnih projektov oziroma opravljanje raznih storitvenih dejavnosti, opravljene naloge pa so razvidne iz specifikacij zahtevkov. Nobene od tam navedenih nalog ni mogoče obravnavati, kot da jih je tožnik opravil v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona in se zato ne bi štel za davčnega zavezanca (3. odstavek 13. člena ZDDV).
- UPRS sodba U 2225/2006Upravno sodišče RS · 8. 10. 2008
Če bi tožnik in pravna oseba B.B.B. d.o.o na trgu delovala istočasno, bi lahko govorili o povezanih osebah, ki opravljata istovrstno dejavnost in vplivata na odločitve druga druge, glede na to, da je ustanovitelj in zastopnik obeh pravnih oseb ista fizična oseba, ki je hkrati tudi direktor, ki ima vpliv na poslovne odločitve. V konkretnem primeru pa ni šlo za takšno situacijo, ampak za primer, ko je pravna oseba B.B.B. d.o.o prenehala obstajati pred začetkom delovanja druge pravne osebe - tožnika in zato o vplivih ene družbe na drugo oziroma o njuni povezanosti v tem kontekstu ne moremo govoriti. Program usposabljanja, ki ga izvajajo avtošole, se izvaja na način, ki je določen v Zakonu o varnosti cestnega prometa ter v drugih predpisih, ki urejajo dejavnost avtošol, zato njihov program ne sodi med takšne, ki bi dosegali pogoje iz 4. odstavka 26. člena ZDDV.
- UPRS sodba U 1583/2006Upravno sodišče RS · 26. 2. 2008
Dejavnost prodaje ribolovnih dovolilnic ni mogoče umestiti med športne dejavnosti, ampak med druge dejavnosti za sprostitev (92.72), to je dejavnosti, ki so povezane z rekreacijskim ribolovom, kot jih je določala SKD, veljavna v času inšpiciranega obračunskega obdobja, ki se po določbi 66. člena ZDDV uporablja za razvrstitev dejavnosti. Okoliščina, da gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, ne izkazuje, da gre v celoti za nepridobitno organizacijo, tožnikovo zatrjevanje, da je ustanovljen za ekološke namene, pa ni izkazano.
- UPRS sodba U 1175/2006Upravno sodišče RS · 19. 2. 2008
Prihodki od šolnine za teniško šolo predstavljalo dohodek društva. S tem pa gre že za pridobitno dejavnost in torej dobiček, od katerega se plačuje tudi davek od dobička pravnih oseb ter davek na dodano vrednost.