Zakon o osebnem imenu (ZOI-1)

Ta zakon določa pojem, sestavo in določitev osebnega imena ter pogoje za njegovo uporabo in spremembo za državljanke in državljane Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljan).

(1)Osebno ime je pravica državljana in služi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb. Državljan je osebno ime dolžan uporabljati.

(2)Osebno ime državljanu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva.

(3)Pravica do svobodne izbire osebnega imena se sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi.

(1)Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka.

(2)Ime in priimek sta vsak zase lahko sestavljena iz besede ali besed oziroma nedeljivih celot ali besed oziroma nedeljivih celot in črk.

(1)Državljan, ki ima ime in priimek sestavljen iz več besed oziroma nedeljivih celot ali iz več besed oziroma nedeljivih celot in črk, lahko da izjavo o izbiri osebnega imena za pravni promet in mora izbrano osebno ime v pravnem prometu tudi uporabljati.

(2)Osebno ime za pravni promet je lahko sestavljeno iz besed oziroma nedeljivih celot in črk imena in priimka, pri čemer imena ali priimka za pravni promet ne more sestavljati samo ena črka.

(3)Državljan lahko za pravni promet izbere tudi okrajšavo imena in priimka, pri čemer imena ali priimka za pravni promet ne more sestavljati samo okrajšava imena ali priimka.

Osebno ime pripadnika oziroma pripadnice (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) italijanske ali madžarske narodne skupnosti se vpiše v matični register v italijanski oziroma madžarski pisavi in obliki, če se pripadnik narodne skupnosti ne opredeli drugače.

(1)Osebno ime morajo starši otroku določiti in ga prijaviti katerikoli upravni enoti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) najpozneje v 30 dneh od otrokovega rojstva.

(2)Osebno ime vpiše v matični register pristojni organ glede na kraj rojstva.

(1)Osebno ime določijo otroku starši sporazumno.

(2)Če eden od staršev ni znan, ni več živ ali je zadržan izvajati starševsko skrb, določi otroku osebno ime drugi od staršev.

(3)Otrok lahko dobi priimek enega ali obeh staršev, lahko pa mu starši določijo tudi drugačen priimek.

(4)Če otrokovi starši niso več živi ali ne morejo izvajati starševske skrbi, določi otroku osebno ime oseba, ki ji je zaupana skrb za otroka, v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo.

(1)Če pristojni organ ugotovi, da otroku osebno ime ali priimek ali ime ni bilo določeno v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega zakona in bi izbrano osebno ime lahko škodovalo koristim otroka, starše na to opozori.

(2)Če starši v petnajstih dneh otroku ne določijo novega osebnega imena, pristojni organ v matični register vpiše otroka z imenom, ki so mu ga starši določili, in o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi v zvezi z vzgojo in varstvom otrok.

(1)Če starša ne prijavita otrokovega osebnega imena v roku iz 6. člena tega zakona, ker se o tem ne moreta sporazumeti, jima pri sporazumni odločitvi pomaga center za socialno delo, ki pri tem upošteva varstvo otrokovih pravic, otrokov osebnostni razvoj in varovanje njegovih koristi.

(2)Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med staršema odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o otrokovem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristih otroka.

Že določeno osebno ime se lahko spremeni mladoletnim in polnoletnim državljanom.

Celotno osebno ime ali samo priimek ali samo ime se lahko spremeni ob spremembi nekaterih družinskopravnih razmerij, na podlagi prošnje državljana, ki je popolno poslovno sposoben, na podlagi prošnje zakonitega zastopnika oziroma zastopnice (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) za spremembo osebnega imena mladoletne osebe ali na podlagi prošnje skrbnika oziroma skrbnice osebe, postavljene pod skrbništvo.

Če se spreminja osebno ime mladoletni osebi, je potrebno tudi njeno soglasje, če je otrok že dopolnil devet let in je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo.

(1)Do dopolnjenega 18. leta starosti lahko starši ob priznanju očetovstva otroku določijo novo osebno ime z izjavo.

(2)Izjava o določitvi novega osebnega imena otroku mora biti podana na zapisnik o priznanju očetovstva.

(3)Za določitev novega osebnega imena otroku, ki je že dopolnil devet let, je potrebna tudi njegova privolitev, če je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo.

(1)Otroku, ki že ima določeno osebno ime, lahko posvojitelj oziroma posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ob posvojitvi izbere novo osebno ime. Novo osebno ime mora biti navedeno v odločbi o posvojitvi.

(2)Posvojencu oziroma posvojenki (v nadaljnjem besedilu: posvojenec) se lahko določi nov priimek kadarkoli, imena pa mu med četrtim in devetim letom starosti ni mogoče spreminjati.

(3)Za določitev novega osebnega imena otroku, ki je že dopolnil devet let, je potrebna tudi njegova privolitev, če je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo.

(1)Zakonec ali partner lahko ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze obdrži svoj priimek, izbere priimek zakonca ali partnerja, svojemu priimku doda priimek zakonca ali partnerja ali izbere priimek zakonca ali partnerja in temu priimku doda svoj priimek.

(2)Če je izbrani priimek iz prejšnjega odstavka sestavljen iz več besed oziroma nedeljivih celot ali iz več besed oziroma nedeljivih celot in črk, lahko zakonec ali partner ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze da izjavo o izbiri osebnega imena za pravni promet iz 4. člena tega zakona.

Če državljan Republike Slovenije sklene zakonsko ali partnersko zvezo pred organi tuje države z državljanom te države, lahko izbrani priimek po sklenitvi zakonske ali partnerske zveze v Republiki Sloveniji uporablja v obliki in na način, kakor se uporablja v državi zakonca ali partnerja, v skladu z veljavnimi predpisi te države ter v skladu z razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji, ki je urejen v skladu s podzakonskim aktom, ki ureja vpis osebnega imena v matični register.

(1)Ob razveljavitvi ali razvezi zakonske ali partnerske zveze razvezana zakonca ali partnerja obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze.

(2)Zakonec ali partner, ki je ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze spremenil priimek, lahko pri pristojnem organu v letu dni po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske ali partnerske zveze oziroma v letu dni po podpisu notarskega zapisa ali druge enakovredne listine o sporazumni razvezi da izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske ali partnerske zveze. Izjavo lahko da le, če v času trajanja zakonske ali partnerske zveze priimka ni spreminjal.

(3)Po vpisu neobstoječe zakonske ali partnerske zveze posameznik pridobi priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske ali partnerske zveze, če priimka v času trajanja zakonske ali partnerske zveze ni spreminjal.

(1)Celotno osebno ime ali samo priimek ali samo ime se lahko spremeni na prošnjo državljana, ki je popolno poslovno sposoben.

(2)O prošnji za spremembo osebnega imena odloča pristojni organ, pri katerem je bila prošnja vložena.

(1)Sprememba osebnega imena, priimka ali imena se ne dovoli državljanu, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler kazen ni izvršena ali dokler traja preizkusna doba ali pravne posledice obsodbe.

(2)Če je osebno ime, priimek ali ime spremenjeno državljanu, zoper katerega teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora pristojni organ v treh dneh od veljavnosti spremembe o tem obvestiti pristojno sodišče.

(3)Podatke iz kazenske evidence iz prvega odstavka tega člena in podatke o kazenskem postopku iz drugega odstavka tega člena lahko v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, pristojni organ pridobi ali preveri sam, če prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) navedenih dokazil ne priloži k prošnji za spremembo osebnega imena ali če dvomi v verodostojnost dokazil, ki jih je prosilec priložil. Državljan Republike Slovenije, ki prebiva v tujini, mora v postopku spremembe osebnega imena predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju pristojnega tujega organa.

(1)Mladoletni osebi se lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Če zahteva spremembo osebnega imena skrbnik oziroma skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik), mora s tem soglašati tudi pristojni center za socialno delo, ki mora pri tem upoštevati največje koristi otroka.

(2)Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev.

(3)Če drugi od staršev ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, jima sporazumno odločitev pomaga doseči center za socialno delo.

(4)Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju poskušala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi.

(5)Soglasje drugega od staršev ni potrebno, če eden od staršev ni več živ, ni znan, njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali če mu je odvzeta starševska skrb.

(1)Sprememba osebnega imena velja od dneva, ko je bila podana izjava o priznanju očetovstva, izjava o priimku po razvezi ali razveljavitvi zakonske ali partnerske zveze oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe o posvojitvi, sprememba priimka zaradi sklenitve zakonske ali partnerske zveze pa velja od dneva sklenitve zakonske ali partnerske zveze.

(2)Sprememba osebnega imena na podlagi odločbe velja za popolno poslovno sposobno osebo od dneva vročitve odločbe, za mladoletno osebo in osebo, postavljeno pod skrbništvo, pa od dokončnosti odločbe.

(3)Sprememba osebnega imena mora biti vpisana v matični register v petih dneh od veljavnosti spremembe.

Osebno ime se v matični register in javne listine zapisuje z naborom črk in znakov, ki so določeni v skladu s podzakonskim aktom, ki ureja vpis osebnega imena v matični register.

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(2)Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz 24. člena tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, za kršitve iz prvega odstavka 24. člena tega zakona pa tudi policija.

(1)Kdor uporabi osebno ime v nasprotju z določbo prvega odstavka 2. člena tega zakona, se kaznuje z globo 200 eurov.

(2)Vsak od staršev, ki ne določi in ne prijavi osebnega imena otroku v roku iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, se kaznuje z globo 100 eurov. Zakon o osebnem imenu – ZOI-1 (Uradni list RS, št. 20/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Ta zakon ne posega v osebna imena, ki so bila državljanom določena po predpisih, ki so veljali ob določitvi njihovega osebnega imena.

(2)Osebe, ki ob sklenitvi zakonske zveze niso imele možnosti uporabe izbranega priimka v skladu z določbami tega zakona, ker je bil izbrani priimek sestavljen iz več besed, ki pa tvorijo celoto, lahko podajo novo izjavo za uporabo priimka v pravnem prometu v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(1)Postopki v zadevah določitve in spremembe osebnega imena mladoletnim osebam v primerih, kadar med staršema ni soglasja, začeti do uveljavitve tega zakona, se dokončajo pred centri za socialno delo v skladu z določbami tretjega odstavka 3. člena in četrtega odstavka 7. člena Zakona o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81, 38/86 in Uradni list RS, št. 5/91). O pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno za družino.

(2)Če je po uveljavitvi tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka odpravljena ali razveljavljena odločba prve stopnje, se postopek nadaljuje pred pristojnim sodiščem po tem zakonu.

(3)V zadevah iz prejšnjega odstavka se zahteva za uvedbo postopka pred centrom za socialno delo šteje za predlog v nepravdnem postopku.

(4)Centri za socialno delo zadeve iz drugega in tretjega odstavka tega člena po uradni dolžnosti odstopijo pristojnim sodiščem.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81, 38/86 in Uradni list RS, št. 5/91).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnem imenu – ZOI-1A (Uradni list RS, št. 43/19) vsebuje naslednjo končno določbo: 15. člen

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se spremenjeni 4. člen zakona začne uporabljati leto dni po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja 4. člen Zakona o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/06).«.