Zakon o osebnem imenu (ZOI-1)

Ta zakon določa pojem, sestavo in določitev osebnega imena ter pogoje za njegovo uporabo in spremembo za državljanke in državljane Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljan).

(1)Osebno ime je pravica državljana in služi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb. Državljan je osebno ime dolžan uporabljati.

(2)Osebno ime državljanu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva.

(3)Pravica do svobodne izbire osebnega imena se sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi.

(1)Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka.

(2)Ime in priimek sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto.

(1)Za pravni promet izbrani priimek in ime sta lahko sestavljena vsak iz največ dveh besed oziroma dveh nedeljivih celot.

(2)Državljan, ki ima ime in priimek ali ime ali priimek sestavljen iz več kakor dveh besed oziroma nedeljivih celot, mora podati izjavo o izbiri osebnega imena za pravni promet in izbrano osebno ime v pravnem prometu tudi uporabljati.

Osebno ime pripadnika oziroma pripadnice (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) italijanske ali madžarske narodne skupnosti se vpiše v matični register v italijanski oziroma madžarski pisavi in obliki, če se pripadnik narodne skupnosti ne opredeli drugače.

(1)Osebno ime morajo starši otroku določiti in ga prijaviti katerikoli upravni enoti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) najpozneje v 30 dneh od otrokovega rojstva.

(2)Osebno ime vpiše v matični register pristojni organ glede na kraj rojstva.

(1)Osebno ime določijo otroku starši sporazumno.

(2)Če eden od staršev ni znan, ni več živ ali ne more izvrševati roditeljske pravice, določi otroku osebno ime drugi roditelj.

(3)Otrok lahko dobi priimek enega ali obeh staršev, lahko pa mu starši določijo tudi drugačen priimek.

(4)Če otrokovi starši niso več živi ali ne morejo izvrševati roditeljskih pravic, določi otroku osebno ime oseba, ki ji je zaupana skrb za otroka, v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo.

(1)Če pristojni organ ugotovi, da otroku osebno ime ali priimek ali ime ni bilo določeno v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega zakona in bi izbrano osebno ime lahko škodovalo koristim otroka, starše na to opozori.

(2)Če starši v petnajstih dneh otroku ne določijo novega osebnega imena, pristojni organ v matični register vpiše otroka z imenom, ki so mu ga starši določili, in o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi v zvezi z vzgojo in varstvom otrok.

(1)Če starša ne prijavita otrokovega osebnega imena v roku iz 6. člena tega zakona, ker se o tem ne moreta sporazumeti, jima pri sporazumni odločitvi pomaga center za socialno delo, ki pri tem upošteva varstvo otrokovih pravic, otrokov osebnostni razvoj in varovanje njegovih koristi.

(2)Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med roditeljema odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o otrokovem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristih otroka.

Že določeno osebno ime se lahko spremeni mladoletnim in polnoletnim državljanom.

Celotno osebno ime ali samo priimek ali samo ime se lahko spremeni ob spremembi nekaterih družinskopravnih razmerij, na podlagi prošnje državljana, ki je dopolnil osemnajst let, ali na podlagi prošnje zakonitega zastopnika oziroma zastopnice (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) za spremembo osebnega imena mladoletne osebe.

Če se spreminja osebno ime mladoletni osebi, je potrebno tudi njeno soglasje, če je otrok že dopolnil devet let in je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo.

(1)Do dopolnjenega 18. leta starosti lahko starši ob priznanju očetovstva otroku določijo novo osebno ime z izjavo.

(2)Izjava o določitvi novega osebnega imena otroku mora biti podana na zapisnik o priznanju očetovstva.

(3)Za določitev novega osebnega imena otroku, ki je že dopolnil devet let, je potrebna tudi njegova privolitev, če je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo.

(1)Otroku, ki že ima določeno osebno ime, lahko posvojitelj oziroma posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ob posvojitvi izbere novo osebno ime. Novo osebno ime mora biti navedeno v odločbi o posvojitvi.

(2)Posvojencu oziroma posvojenki (v nadaljnjem besedilu: posvojenec) se lahko določi nov priimek kadarkoli, imena pa mu med četrtim in devetim letom starosti ni mogoče spreminjati.

(3)Za določitev novega osebnega imena otroku, ki je že dopolnil devet let, je potrebna tudi njegova privolitev, če je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo.

(1)Zakonca se lahko ob sklenitvi zakonske zveze sporazumeta, da bo njun skupni priimek priimek enega ali drugega zakonca, lahko obdržita vsak svoj priimek, svojemu priimku dodata priimek zakonca ali izbereta priimek zakonca in temu priimku dodata svoj priimek.

(2)Če je izbrani priimek iz prejšnjega odstavka sestavljen iz več kakor dveh besed ali nedeljivih celot, morata zakonca ob sklenitvi zakonske zveze podati izjavo o izbiri priimka za pravni promet.

(3)Priimek za pravni promet je lahko sestavljen iz katerihkoli dveh besed ali nedeljivih celot iz obeh priimkov, ki sta jih imela zakonca do sklenitve zakonske zveze.

Če državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v tujini, sklene zakonsko zvezo pred organi tuje države z državljanom te države, lahko izbrani priimek po sklenitvi zakonske zveze v Republiki Sloveniji uporablja v obliki in na način, kakor se uporablja v državi zakonca, v skladu z veljavnimi predpisi te države in v skladu z razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji.

(1)Ob razveljavitvi ali razvezi zakonske zveze razvezana zakonca obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze.

(2)Zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, lahko pri pristojnem organu v šestih mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske zveze.

(3)Izjavo po prejšnjem odstavku lahko poda le, če v času trajanja zakonske zveze priimka ni spreminjal.

(1)Celotno osebno ime ali samo priimek ali samo ime se lahko spremeni na prošnjo polnoletnega državljana.

(2)O prošnji za spremembo osebnega imena odloča pristojni organ, pri katerem je bila prošnja vložena.

(1)Sprememba osebnega imena, priimka ali imena se ne dovoli državljanu, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler kazen ni izvršena ali dokler trajajo pravne posledice obsodbe.

(2)Če je osebno ime, priimek ali ime spremenjeno državljanu, zoper katerega teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora pristojni organ v treh dneh od veljavnosti spremembe o tem obvestiti pristojno sodišče.

(3)Podatke iz kazenske evidence iz prvega odstavka tega člena in podatke o kazenskem postopku iz drugega odstavka tega člena lahko v skladu z določbami petega odstavka 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 in 119/05), pristojni organ pridobi ali preveri sam, če prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) navedenih dokazil ne priloži k prošnji za spremembo osebnega imena ali če dvomi v verodostojnost dokazil, ki jih je prosilec priložil.

(1)Mladoletni osebi se lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Če zahteva spremembo osebnega imena skrbnik oziroma skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik), mora s tem soglašati tudi pristojni center za socialno delo, ki mora pri tem upoštevati največje koristi otroka.

(2)Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev.

(3)Če drugi od staršev ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, jima sporazumno odločitev pomaga doseči center za socialno delo.

(4)Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju poskušala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi.

(5)Soglasje drugega od staršev ni potrebno, če njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica.

(1)Sprememba osebnega imena, ki je posledica spremembe družinskopravnih razmerij, velja od dneva podaje izjave (priznanja očetovstva, izjave o priimku po razvezi) ali pravnomočnosti odločbe o posvojitvi, sprememba priimka zaradi sklenitve zakonske zveze pa velja od dneva sklenitve zakonske zveze.

(2)Sprememba osebnega imena na podlagi odločbe velja za polnoletno osebo od dneva vročitve odločbe, za mladoletno osebo pa velja od dokončnosti odločbe.

(3)Sprememba osebnega imena mora biti vpisana v matični register v petih dneh od veljavnosti spremembe.

Osebno ime se v matični register in javne listine vpisuje z naborom črk in znakov, ki so določeni z zakonom, ki ureja matični register, in podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi.

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(2)Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz 24. člena tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, za kršitve iz prvega odstavka 24. člena tega zakona pa tudi policija.

(1)Kdor uporabi osebno ime v nasprotju z določbo prvega odstavka 2. člena tega zakona, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.

(2)Vsak od staršev, ki ne prijavi osebnega imena otroku v roku iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev.

(1)Ta zakon ne posega v osebna imena, ki so bila državljanom določena po predpisih, ki so veljali ob določitvi njihovega osebnega imena.

(2)Osebe, ki ob sklenitvi zakonske zveze niso imele možnosti uporabe izbranega priimka v skladu z določbami tega zakona, ker je bil izbrani priimek sestavljen iz več besed, ki pa tvorijo celoto, lahko podajo novo izjavo za uporabo priimka v pravnem prometu v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(1)Postopki v zadevah določitve in spremembe osebnega imena mladoletnim osebam v primerih, kadar med staršema ni soglasja, začeti do uveljavitve tega zakona, se dokončajo pred centri za socialno delo v skladu z določbami tretjega odstavka 3. člena in četrtega odstavka 7. člena Zakona o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81, 38/86 in Uradni list RS, št. 5/91). O pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno za družino.

(2)Če je po uveljavitvi tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka odpravljena ali razveljavljena odločba prve stopnje, se postopek nadaljuje pred pristojnim sodiščem po tem zakonu.

(3)V zadevah iz prejšnjega odstavka se zahteva za uvedbo postopka pred centrom za socialno delo šteje za predlog v nepravdnem postopku.

(4)Centri za socialno delo zadeve iz drugega in tretjega odstavka tega člena po uradni dolžnosti odstopijo pristojnim sodiščem.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/81, 38/86 in Uradni list RS, št. 5/91).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 213-12/90-2/6 Ljubljana, dne 1. februarja 2006 EPA 486-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.