32. člen ZRTVS-1
(1)Mesečni prispevek se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini: 1. za zasebno rabo: a) zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 14,02 eura; b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 4,14 eura; c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika; 2. za javno rabo: a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 39,74 eura, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30 odstotkov; b) če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 14,89 eura; c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih deset televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 59,60 eura, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,95 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60 odstotkov zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 odstotkov mesečnega zneska prispevka za te mesece.
(2)Plačila prispevka so oproščene naslednje skupine zavezancev: - socialno ogroženi; - invalidi s 100 odstotno telesno okvaro; - invalidi z manj kot 100 odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo; - osebe, ki so trajno izgubile sluh; - vzgojno izobraževalni zavodi, ustanove za varstvo otrok, bolnišnice, izvajalci socialno varstvenih dejavnosti znotraj javne mreže in invalidske organizacije – za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu ali učnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma pacientov; - diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti.
(3)Za socialno ogrožene iz prve alineje prejšnjega odstavka štejejo prejemnice oziroma prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
(4)Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dokazujejo upravičenost do oprostitve plačevanja prispevka le s pravnomočno odločbo organa, s katero je ugotovljena upravičenost do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.
(5)Zavezanci iz druge do četrte alineje drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, s katero je ugotovljena stopnja invalidnosti.
- UPRS Sodba II U 256/2019-15Upravno sodišče RS · 2022
Tožeča stranka izpodbija upravni akt, s katerim je bila zvrnjena njena zahteva, da se jo oprosti plačila RTV prispevka. V tem postopku sodišče ne more ugotavljati, kdo je dejansko zavezan za plačilo prispevka, saj to presega obseg pravne presoje izpodbijanega upravnega akta. O dejanskem zavezancu se lahko odloča v postopku zoper upravni akt, s katerim je tožeči stranki naložena obveznost plačila RTV prispevka.
- UPRS Sodba II U 78/2019-16Upravno sodišče RS · 2021
Po prvem odstavku 85. člena ZDavP-2 se odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno 15. dan od dneva odpreme. Omenjena zakonska določba se uporablja za vročanje odločb in sklepov, izdanih v davčnem postopku in ne velja za vročanje odločb, s katerimi je bilo odločeno o upravičenosti do oprostitve prispevka za radijsko in televizijsko dejavnost. ZDavP-2 namreč v tretjem odstavku 3. člena ne določa, da bi določbe, ki se nanašajo na davek (vključno z določbo 85. člena ZDvaP-2), veljale tudi za prispevke za radijsko in televizijsko dejavnost, kot je to izrecno določeno za nekatere druge javne dajatve. Ker napačno postopanje upravnega organa pri vročitvi upravne odločbe ne sme biti v škodo stranke, še posebej, če se kasneje v postopku postavi vprašanje pravočasnosti vloženega pravnega sredstva, je treba pritožbo tožeče stranke šteti za pravočasno.
- UPRS Sodba I U 1360/2016-10Upravno sodišče RS · 2017
Organ je na podlagi zahteve tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje, lahko zavrnil zahtevo za oprostitev, ker je ugotovil, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeno je dejanska podlaga za zavrnitev oprostitve. Organ ni bil pooblaščen na podlagi določb ZRTVS-1, da ugotavlja slabo socialno stanje tožnika širše in na podlagi drugih dokazil izven podlag, določenih v ZRTVS-1.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 5. 1. 2026 · trenutno
- 20. 12. 2022 – 4. 1. 2026
- 12. 2. 2014 – 19. 12. 2022
- 25. 12. 2008 – 11. 2. 2014 ~
- 4. 11. 2005 – 24. 12. 2008
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 1. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 256/2019-15Upravno sodišče RS · 5. 1. 2022besedilo 2014–2022
Tožeča stranka izpodbija upravni akt, s katerim je bila zvrnjena njena zahteva, da se jo oprosti plačila RTV prispevka. V tem postopku sodišče ne more ugotavljati, kdo je dejansko zavezan za plačilo prispevka, saj to presega obseg pravne presoje izpodbijanega upravnega akta. O dejanskem zavezancu se lahko odloča v postopku zoper upravni akt, s katerim je tožeči stranki naložena obveznost plačila RTV prispevka.
- UPRS Sodba II U 78/2019-16Upravno sodišče RS · 17. 11. 2021besedilo 2014–2022
Po prvem odstavku 85. člena ZDavP-2 se odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno 15. dan od dneva odpreme. Omenjena zakonska določba se uporablja za vročanje odločb in sklepov, izdanih v davčnem postopku in ne velja za vročanje odločb, s katerimi je bilo odločeno o upravičenosti do oprostitve prispevka za radijsko in televizijsko dejavnost. ZDavP-2 namreč v tretjem odstavku 3. člena ne določa, da bi določbe, ki se nanašajo na davek (vključno z določbo 85. člena ZDvaP-2), veljale tudi za prispevke za radijsko in televizijsko dejavnost, kot je to izrecno določeno za nekatere druge javne dajatve. Ker napačno postopanje upravnega organa pri vročitvi upravne odločbe ne sme biti v škodo stranke, še posebej, če se kasneje v postopku postavi vprašanje pravočasnosti vloženega pravnega sredstva, je treba pritožbo tožeče stranke šteti za pravočasno.
- UPRS Sodba I U 1360/2016-10Upravno sodišče RS · 10. 5. 2017besedilo 2014–2022
Organ je na podlagi zahteve tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje, lahko zavrnil zahtevo za oprostitev, ker je ugotovil, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeno je dejanska podlaga za zavrnitev oprostitve. Organ ni bil pooblaščen na podlagi določb ZRTVS-1, da ugotavlja slabo socialno stanje tožnika širše in na podlagi drugih dokazil izven podlag, določenih v ZRTVS-1.
- UPRS sodba in sklep I U 169/2012Upravno sodišče RS · 11. 4. 2013besedilo 2008–2014
Tožniku je bil zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti z dokončno in izvršljivo odločbo po vložitvi obravnavane tožbe postavljen začasni skrbnik. Tožnik je torej v tem upravnem sporu ustrezno zastopan, tožbene navedbe o tem, da bi mu sodišče moralo postaviti začasnega zastopnika, pa so z imenovanjem začasnega skrbnika postale brezpredmetne. Po 32. odstavku ZRTVS-1 lahko osebe, ki so oproščene plačila RTV prispevka, upravičenost do oprostitve dokazujejo le s pravnomočno odločbo organa, ki ugotavlja upravičenost do denarne pomoči oziroma denarnega dodatka oziroma na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti. Po tej zakonski ureditvi je torej obstoj ene od navedenih odločb edina pravno pomembna okoliščina za odločitev o oprostitvi plačila RTV prispevka.