27. člen ZRTVS-1
(1)Finančni odbor na podlagi predloga uprave daje predhodno mnenje k osnutku statuta.
(2)Finančni odbor daje soglasje k: - predlogu finančnega načrta in predlogu letnega poročila RTV Slovenija; - predlogu uporabe morebitnega presežka prihodkov nad odhodki; - cenam storitev, ki niso del javne službe in jih določi uprava; - načinu plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija v skladu s tem zakonom; - načinu prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov; - tarifi in drugim pogojem za oddajanje programov drugih izdajateljev; - splošnim pravilom računovodstva RTV Slovenija in pravilom strokovnega računovodstva.
(3)Finančni odbor na podlagi predloga uprave imenuje pooblaščenega revizorja oziroma revizijsko družbo, v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(4)Finančni odbor: - ima pravico do vpogleda v poslovne knjige, periodične obračune in vso drugo dokumentacijo celotnega javnega zavoda; - opravlja druge naloge, ki jih določi poslovnik sveta oziroma statut; - o svojih ugotovitvah po potrebi poroča svetu.
(5)Člani Finančnega odbora morajo pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost RTV Slovenija. Člani Finančnega odbora so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti.
(6)Kadar Finančni odbor ali Svet obravnavata vprašanja s področja storitev elektronskih komunikacij, zlasti ko gre za določanje tarife in drugih pogojev za oddajanje programov drugih izdajateljev, na svoje seje vabita tudi predstavnika Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
- VDSS Sodba Pdp 694/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2023
Kadar se zahteva izkušnje pri organiziranju in vodenju zgolj teoretično znanje ne zadošča. Namen takšnega pogoja je, da za tako odgovorno mesto kot je generalni direktor toženke, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, gre za veliko organizacijo z več enotami in velikim številom zaposlenih (približno 2.250 oseb), lahko kandidirajo le osebe, ki že imajo ustrezne izkušnje z vodenjem in organizacijo večjih organizacij. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je A. A. kot direktor dveh enoosebnih družb in kot član ter predsednik nadzornega sveta pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov.
- UPRS sklep I U 171/2014Upravno sodišče RS · 2014
Iz nobene od določb ZRTVS-1 ne izhaja, da bi bilo imenovanje v Nadzorni svet RTV Slovenija posameznikova pravica, članstvo v Nadzornem svetu pa izvrševanje te pravice. Prav tako iz določb zakona ne izhaja, da bi bilo pravica imenovanje svojega člana v Nadzorni svet s strani posamezne politične stranke, v okviru kvote 5 članov Državnega zbora (ki je v konkretnem primeru tožena stranka). To pomeni, da tožnica kot politična stranka, ki je neuspešno predlagala imenovanje neizbrane kandidatke v Nadzorni svet, zaradi zatrjevanega nezakonitega ravnanja Državnega zbora ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo sporne odločitve z izpodbojno tožbo v upravnem sporu. S to odločitvijo namreč ni bilo odločeno o nikakršni njeni materialnopravno določeni pravici niti o kakšni tožnici lastni pravni koristi in tako pri izpodbijanem sklepu ne gre za dokončni posamični akt, s katerim bi bilo poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi oziroma v njen pravni položaj, niti kolikor aktivno legitimacijo za tožbo uveljavlja kot domnevna zastopnica neizbrane kandidatke (katere pooblastilo za zastopanje v tem sporu sicer tožbi ni priloženo niti ni neizbrana kandidatka navedena v tožbi
- UPRS sodba I U 1507/2012Upravno sodišče RS · 2013
Za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je bistveno, ali takšen akt posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če tožnik kršitve le-teh ne uspe izkazati, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri izdaji posamičnega akta s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uspeti. Kolikor tožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave RS in 153. člena Ustave RS sodišče odgovarja, da navedeni določbi ne opredeljujeta temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin, temveč ustavna načela delovanja države in državnih organov. Zato njihova kršitev sama po sebi ne more biti predmet tožbe po 4. členu ZUS-1. Sklep o razrešitvi ne pomeni odločitve o pravici. Kot je že odločilo Vrhovno sodišče RS, biti član Nadzornega sveta ni pravica s področja upravnega prava. Če ne gre za pravico, pa tudi pričakovanja, ki so vezana na imenovanje, npr. biti član celotno mandatno obdobje, ne morejo biti pravno varovana upravičenja. Ker torej s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, se tožnik ne more sklicevati na ustavno jamstvo procesnih varoval, ki se ščitijo v okviru 22. člena Ustave RS, kadar državni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravica d
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 2. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 694/2022Višje delovno in socialno sodišče · 28. 2. 2023besedilo 2022–2026
Kadar se zahteva izkušnje pri organiziranju in vodenju zgolj teoretično znanje ne zadošča. Namen takšnega pogoja je, da za tako odgovorno mesto kot je generalni direktor toženke, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, gre za veliko organizacijo z več enotami in velikim številom zaposlenih (približno 2.250 oseb), lahko kandidirajo le osebe, ki že imajo ustrezne izkušnje z vodenjem in organizacijo večjih organizacij. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je A. A. kot direktor dveh enoosebnih družb in kot član ter predsednik nadzornega sveta pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov.
- UPRS sklep I U 171/2014Upravno sodišče RS · 30. 1. 2014besedilo 2005–2022
Iz nobene od določb ZRTVS-1 ne izhaja, da bi bilo imenovanje v Nadzorni svet RTV Slovenija posameznikova pravica, članstvo v Nadzornem svetu pa izvrševanje te pravice. Prav tako iz določb zakona ne izhaja, da bi bilo pravica imenovanje svojega člana v Nadzorni svet s strani posamezne politične stranke, v okviru kvote 5 članov Državnega zbora (ki je v konkretnem primeru tožena stranka). To pomeni, da tožnica kot politična stranka, ki je neuspešno predlagala imenovanje neizbrane kandidatke v Nadzorni svet, zaradi zatrjevanega nezakonitega ravnanja Državnega zbora ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo sporne odločitve z izpodbojno tožbo v upravnem sporu. S to odločitvijo namreč ni bilo odločeno o nikakršni njeni materialnopravno določeni pravici niti o kakšni tožnici lastni pravni koristi in tako pri izpodbijanem sklepu ne gre za dokončni posamični akt, s katerim bi bilo poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi oziroma v njen pravni položaj, niti kolikor aktivno legitimacijo za tožbo uveljavlja kot domnevna zastopnica neizbrane kandidatke (katere pooblastilo za zastopanje v tem sporu sicer tožbi ni priloženo niti ni neizbrana kandidatka navedena v tožbi
- UPRS sodba I U 1507/2012Upravno sodišče RS · 17. 9. 2013besedilo 2005–2022
Za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je bistveno, ali takšen akt posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če tožnik kršitve le-teh ne uspe izkazati, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri izdaji posamičnega akta s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uspeti. Kolikor tožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave RS in 153. člena Ustave RS sodišče odgovarja, da navedeni določbi ne opredeljujeta temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin, temveč ustavna načela delovanja države in državnih organov. Zato njihova kršitev sama po sebi ne more biti predmet tožbe po 4. členu ZUS-1. Sklep o razrešitvi ne pomeni odločitve o pravici. Kot je že odločilo Vrhovno sodišče RS, biti član Nadzornega sveta ni pravica s področja upravnega prava. Če ne gre za pravico, pa tudi pričakovanja, ki so vezana na imenovanje, npr. biti član celotno mandatno obdobje, ne morejo biti pravno varovana upravičenja. Ker torej s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, se tožnik ne more sklicevati na ustavno jamstvo procesnih varoval, ki se ščitijo v okviru 22. člena Ustave RS, kadar državni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravica d