iuris
§ zakonZakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih · ZDCOPMD · velja od 27. 8. 2005

37. člen ZDCOPMD

(prekrški)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 1. 2022Vse odločbe ↓
  • VSK Sodba PRp 757/2021Višje sodišče v Kopru · 2022

    Določba tretjega odstavka 14. člena ZP-1 je izjema od splošnega pravila, zato ni na sodišču, da išče razloge za oprostitev odgovornosti in samo ugotavlja, kakšen je način dela v pravni osebi in na kakšen način je pravna oseba ukrepala v konkretnem primeru. Sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo navsezadnje ni preiskovalni organ, temveč je njegova naloga preverjati pravilnost in zakonitost odločbe prekrškovnega organa. Kršiteljica je zato tista, ki mora razloge za ekskulpacijo navesti. Šele potem pride v poštev dolžnost sodišča, da v primeru dvoma glede obstoja teh razlogov tudi po uradni dolžnosti izvaja dokaze in raziskuje dejstva, na podlagi katerih se pravna oseba lahko oprosti odgovornosti.

  • VSRS Sodba IV Ips 33/2014Vrhovno sodišče RS · 2014

    Ker so spremenjene določbe ZDCOPMD, ki so začele veljati pred izdajo sodbe, glede na opis kršitev milejše, je v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 potrebno uporabiti novejši predpis.

  • VSRS Sodba IV Ips 113/2013Vrhovno sodišče RS · 2013

    Neposredni storilec prekrška, ki ima hkrati status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, se obravnava po določbah o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek samo, če predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za prekršek. Sicer za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška. Novelirani 15. člen ZP-1 je pojem odgovorne osebe razširil, saj statusa odgovorne osebe ne veže več na „opravljanje poslov“, ampak na „opravljanje dela“.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 5. 2025
Različice besedila: 7Pokaži ▾
Povezano: EU 4Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 1. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSK Sodba PRp 757/2021
    Višje sodišče v Kopru · 6. 1. 2022besedilo 2016–2022

    Določba tretjega odstavka 14. člena ZP-1 je izjema od splošnega pravila, zato ni na sodišču, da išče razloge za oprostitev odgovornosti in samo ugotavlja, kakšen je način dela v pravni osebi in na kakšen način je pravna oseba ukrepala v konkretnem primeru. Sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo navsezadnje ni preiskovalni organ, temveč je njegova naloga preverjati pravilnost in zakonitost odločbe prekrškovnega organa. Kršiteljica je zato tista, ki mora razloge za ekskulpacijo navesti. Šele potem pride v poštev dolžnost sodišča, da v primeru dvoma glede obstoja teh razlogov tudi po uradni dolžnosti izvaja dokaze in raziskuje dejstva, na podlagi katerih se pravna oseba lahko oprosti odgovornosti.

  • VSRS Sodba IV Ips 33/2014
    Vrhovno sodišče RS · 10. 7. 2014besedilo 2014–2015

    Ker so spremenjene določbe ZDCOPMD, ki so začele veljati pred izdajo sodbe, glede na opis kršitev milejše, je v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 potrebno uporabiti novejši predpis.

  • VSRS Sodba IV Ips 113/2013
    Vrhovno sodišče RS · 21. 11. 2013besedilo 2007–2014

    Neposredni storilec prekrška, ki ima hkrati status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, se obravnava po določbah o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek samo, če predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za prekršek. Sicer za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška. Novelirani 15. člen ZP-1 je pojem odgovorne osebe razširil, saj statusa odgovorne osebe ne veže več na „opravljanje poslov“, ampak na „opravljanje dela“.

  • VSRS Sodba IV Ips 11/2012
    Vrhovno sodišče RS · 21. 2. 2012besedilo 2007–2014

    Če iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku ni razvidno, zakaj je odgovorna oseba ravnala v imenu ali (in) na račun ali (in) v korist pravne osebe in ni konkretizirano njeno dolžnostno ravnanje, ki ga je opustila, opisano dejanje ni prekršek.

  • VSRS Sodba IV Ips 41/2009
    Vrhovno sodišče RS · 15. 12. 2009besedilo 2007–2014

    V času storitve prekrška veljavni ZDCOPMD se je uporabljal le za mobilne delavce zaposlene v podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske skupnosti.