40. člen ZDCOPMD
(prekrški)
(1)Z globo 1.500 eurov se za vsako vozilo, v katero tahograf ni vgrajen, kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena Uredbe 165/2014/EU ali 3. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, ali drugim odstavkom ROAD.8 člena Tretjega razdelka Sporazuma o trgovini in sodelovanju ter 2.a členom tega zakona.
(2)Z globo 500 eurov se za vsako kršitev iz prejšnjega odstavka, vendar največ v višini 5.000 eurov, kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Z globo 750 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve neuporabe tahografa, vendar največ v višini 7.500 eurov, kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne uporablja tahografa v skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe 165/2014/EU ali 3. členom AETR, če se ta člen uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, ali drugim odstavkom ROAD.8 člena Tretjega razdelka Sporazuma o trgovini in sodelovanju ter 2.a členom tega zakona.
(4)Z globo 250 eurov se za vsako kršitev iz prejšnjega odstavka, vendar največ v višini 3.000 eurov, kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5)Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve, vendar največ v višini 2.000 eurov, kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(6)Z globo 1.500 eurov se za vsako vozilo, v katero tahograf ni vgrajen oziroma vanj ni vgrajena zapisovalna naprava ustreznega tipa (naprava in z njo povezani elementi ne izpolnjujejo predpisanih pogojev), kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z 2.a členom tega zakona.
(7)Z globo 500 eurov se za vsako kršitev iz prejšnjega odstavka, vendar največ v višini 5.000 eurov, kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8)Z globo 750 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve neuporabe tahografa, vendar največ v višini 7.500 eurov, kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne uporablja tahografa ali neustrezno zapisuje čas vožnje v skladu z 2.a členom tega zakona.
(9)Z globo 250 eurov se za vsako kršitev iz prejšnjega odstavka, vendar največ v višini 3.000 eurov, kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(10)Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve, vendar največ v višini 2.000 eurov, kaznuje za prekršek voznik ali učitelj vožnje ali ocenjevalec vožnje, ki stori prekršek iz osmega odstavka tega člena.
- VSRS Sodba IV Ips 3/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
Sodišče mora glede na pravno podlago storilčevega opravljanja dela ter obseg njegovih pooblastil in obveznosti, povezanih s tem delom, presoditi, ali je voznik tovornega vozila tudi odgovorna oseba imetnika dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic oziroma odgovorna oseba pravne osebe za vgradnjo tahografa.
- VSRS Sodba IV Ips 37/2017Vrhovno sodišče RS · 2017
Iz prvega dela citirane druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 izhaja dovolj jasna in za vse prekrške veljavna materialnopravna dolžnost pravne osebe, da svoje zaposlene bodisi seznani s pravnimi pravili ravnanja, ki veljajo v okviru njene dejavnosti, bodisi jim poda navodilo, kako morajo opraviti konkretno nalogo, da do prekrška ne bi prišlo (s tem se pravni osebi nalaga t.i. dolžnost seznanitve). Iz drugega dela iste določbe pa izhaja dolžnost pravne osebe, da v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvede vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška, pri čemer so mišljeni tisti ukrepi, ki jih je v skladu s pravom pravna oseba dolžna izvrševati oziroma tisti ukrepi, ki jih določen predpis nalaga pravni osebi. Kaj je torej tisto, kar bi morala pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva ukreniti, iz tega dela določbe ne izhaja in je treba vsebino dolžnega nadzorstva iskati v določbah drugih predpisov, ki za določeno področje delovanja jasno in dovolj konkretno opredeljujejo ukrepe dolžnega nadzorstva. Ob tem mora biti kršitev dolžnega nadzorstva s storjenim prekrškom tudi v pravno relevantni zvezi, kar pomeni, da mora biti varstveni namen norme, iz katere izhaja določeno
- VSK sodba PRp 32/2015Višje sodišče v Kopru · 2015
Do trditev s katerimi pritožnik izpodbija dejansko stanje se je v izpodbijani sodbi že opredelilo sodišče prve stopnje, pritožnik pa s ponavljanjem enakih navedb v pritožbi uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. čl. ZP-1).
Različice besedila: 10Pokaži ▾
- od 13. 5. 2025 · trenutno
- 13. 12. 2022 – 12. 5. 2025
- 13. 5. 2016 – 12. 12. 2022
- 10. 4. 2015 – 12. 5. 2016
- 3. 1. 2014 – 9. 4. 2015
- 10. 10. 2011 – 2. 1. 2014
- 10. 12. 2010 – 9. 10. 2011
- 30. 4. 2007 – 9. 12. 2010
- 30. 11. 2006 – 29. 4. 2007
- 19. 8. 2005 – 29. 11. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba IV Ips 3/2021Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2021besedilo 2016–2022
Sodišče mora glede na pravno podlago storilčevega opravljanja dela ter obseg njegovih pooblastil in obveznosti, povezanih s tem delom, presoditi, ali je voznik tovornega vozila tudi odgovorna oseba imetnika dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic oziroma odgovorna oseba pravne osebe za vgradnjo tahografa.
- VSRS Sodba IV Ips 37/2017Vrhovno sodišče RS · 27. 6. 2017besedilo 2016–2022
Iz prvega dela citirane druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 izhaja dovolj jasna in za vse prekrške veljavna materialnopravna dolžnost pravne osebe, da svoje zaposlene bodisi seznani s pravnimi pravili ravnanja, ki veljajo v okviru njene dejavnosti, bodisi jim poda navodilo, kako morajo opraviti konkretno nalogo, da do prekrška ne bi prišlo (s tem se pravni osebi nalaga t.i. dolžnost seznanitve). Iz drugega dela iste določbe pa izhaja dolžnost pravne osebe, da v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvede vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška, pri čemer so mišljeni tisti ukrepi, ki jih je v skladu s pravom pravna oseba dolžna izvrševati oziroma tisti ukrepi, ki jih določen predpis nalaga pravni osebi. Kaj je torej tisto, kar bi morala pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva ukreniti, iz tega dela določbe ne izhaja in je treba vsebino dolžnega nadzorstva iskati v določbah drugih predpisov, ki za določeno področje delovanja jasno in dovolj konkretno opredeljujejo ukrepe dolžnega nadzorstva. Ob tem mora biti kršitev dolžnega nadzorstva s storjenim prekrškom tudi v pravno relevantni zvezi, kar pomeni, da mora biti varstveni namen norme, iz katere izhaja določeno
- VSK sodba PRp 32/2015Višje sodišče v Kopru · 23. 4. 2015besedilo 2015–2016
Do trditev s katerimi pritožnik izpodbija dejansko stanje se je v izpodbijani sodbi že opredelilo sodišče prve stopnje, pritožnik pa s ponavljanjem enakih navedb v pritožbi uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. čl. ZP-1).
- VSRS Sodba IV Ips 11/2012Vrhovno sodišče RS · 21. 2. 2012besedilo 2011–2014
Če iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku ni razvidno, zakaj je odgovorna oseba ravnala v imenu ali (in) na račun ali (in) v korist pravne osebe in ni konkretizirano njeno dolžnostno ravnanje, ki ga je opustila, opisano dejanje ni prekršek.