97. člen ZGO-1-UPB1
(ponovni tehnični pregled in uporabno dovoljenje)
(1)Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredil, da mora investitor odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, mora investitor po tem, ko jih je odpravil, upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti o tem dokazila in zahtevati, da se ponovno opravi tehnični pregled. Če upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da ni potreben ponoven tehnični pregled, izda uporabno dovoljenje. Če investitor v roku trideset dni od dneva tehničnega pregleda odpravi ugotovljene pomanjkljivosti in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, komisija za tehnični pregled ali njen posamezni član pa nato na podlagi predloženih listin ugotovi, da so ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene in takšno ugotovitev pripiše k zapisniku o tehničnem pregledu, se izda uporabno dovoljenje, ne da bi bila pred tem izdana odločba o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.
(2)Po ponovno opravljenem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo potrebno popraviti ali naknadno opraviti, o čemer komisija izda ustrezen sklep.
(3)Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve po ponovnem tehničnem pregledu ugotovi, da investitor ni odpravil vseh ugotovljenih pomanjkljivosti, se investitorju znova izda odločba, da mora v določenem roku odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Če pa investitor, kljub izvršljivi odločbi o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, teh pomanjkljivosti ne odpravi, pristojni upravni organ za gradbene zadeve z odločbo zavrne izdajo uporabnega dovoljenja in o tem seznani pristojnega gradbenega inšpektorja.
- VSRS Sodba X Ips 14/2019Vrhovno sodišče RS · 2020
Že zaradi formalne omejitve stranske udeležbe iz ZGO-1 ni mogoče uporabiti 43. člena ZUP za določitev stranskih udeležencev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Tudi sicer bi bilo v nasprotju z logično in sistemsko razlago, da bi ZGO-1 v 96. členu omejeval krog oseb, ki imajo položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, v 95. členu ZGO-1, na katerega se tudi sklicuje Upravno sodišče, pa širil pravni interes za udeležbo oseb v navedenem postopku. Uporabno dovoljenje po svoji vsebini kot javnopravni akt dovoljuje začetek uporabe objekta z vidika razmerja med investitorjem in državo kot nosilcem oblasti. Taka javnopravna odobritev uporabe objekta ali njegovega posameznega dela pa ne posega v (so)lastninsko pravico lastnikov dela objekta oziroma solastnikov skupnih delov in naprav in upravičenja, ki iz nje izhajajo. Zato tudi upravno odločanje o tem ne posega v njihov pravni položaj. Izdaja uporabnega dovoljena, ki oblikuje javnopravno razmerje med investitorjem in državo, ima za posledico, da v tako dovoljeno uporabo objekta (oziroma njegovega dela) država ne bo posegla v okviru svojih oblastvenih pristojnosti, npr. prek ukrepa inšpektorja (150. člen in
- UPRS sodba I U 1869/2013Upravno sodišče RS · 2014
Sodišče se sicer strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, s katerimi utemeljuje, zakaj gre pri predmetni dozidavi objekta za novo stavbo. Nima pa izpodbijana odločba razlogov, ali ne bi zahteva po izvedbi gradnje v skladu z določbami pravilnika pripeljala do tega, da bi se od tožnika zahtevalo nekaj, kar gradbeno dovoljenje ne določa oziroma je celo v izrecnem nasprotju z njim, kar ves čas postopka zatrjuje tožnik.
- VSRS Sklep II DoR 268/2011Vrhovno sodišče RS · 2013
Na vprašanje pravilne razlage določbe iz druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012. Po presoji Vrhovnega sodišča odredbo o odpravi pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES v zvezi s 97. členom ZGO-1, kot je veljal ob uveljavitvi ZVKSES, predstavlja že ugotovitev komisije za tehnični pregled, ki izhaja iz zapisnika o tehničnem pregledu in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 7. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 14/2019Vrhovno sodišče RS · 8. 7. 2020
Že zaradi formalne omejitve stranske udeležbe iz ZGO-1 ni mogoče uporabiti 43. člena ZUP za določitev stranskih udeležencev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Tudi sicer bi bilo v nasprotju z logično in sistemsko razlago, da bi ZGO-1 v 96. členu omejeval krog oseb, ki imajo položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, v 95. členu ZGO-1, na katerega se tudi sklicuje Upravno sodišče, pa širil pravni interes za udeležbo oseb v navedenem postopku. Uporabno dovoljenje po svoji vsebini kot javnopravni akt dovoljuje začetek uporabe objekta z vidika razmerja med investitorjem in državo kot nosilcem oblasti. Taka javnopravna odobritev uporabe objekta ali njegovega posameznega dela pa ne posega v (so)lastninsko pravico lastnikov dela objekta oziroma solastnikov skupnih delov in naprav in upravičenja, ki iz nje izhajajo. Zato tudi upravno odločanje o tem ne posega v njihov pravni položaj. Izdaja uporabnega dovoljena, ki oblikuje javnopravno razmerje med investitorjem in državo, ima za posledico, da v tako dovoljeno uporabo objekta (oziroma njegovega dela) država ne bo posegla v okviru svojih oblastvenih pristojnosti, npr. prek ukrepa inšpektorja (150. člen in
- UPRS sodba I U 1869/2013Upravno sodišče RS · 13. 3. 2014
Sodišče se sicer strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, s katerimi utemeljuje, zakaj gre pri predmetni dozidavi objekta za novo stavbo. Nima pa izpodbijana odločba razlogov, ali ne bi zahteva po izvedbi gradnje v skladu z določbami pravilnika pripeljala do tega, da bi se od tožnika zahtevalo nekaj, kar gradbeno dovoljenje ne določa oziroma je celo v izrecnem nasprotju z njim, kar ves čas postopka zatrjuje tožnik.
- VSRS Sklep II DoR 268/2011Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2013
Na vprašanje pravilne razlage določbe iz druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012. Po presoji Vrhovnega sodišča odredbo o odpravi pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES v zvezi s 97. členom ZGO-1, kot je veljal ob uveljavitvi ZVKSES, predstavlja že ugotovitev komisije za tehnični pregled, ki izhaja iz zapisnika o tehničnem pregledu in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.
- VSRS Sodba II Ips 97/2011Vrhovno sodišče RS · 6. 12. 2012
Po presoji Vrhovnega sodišča so odredbe o pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES predstavljale že ugotovitve komisije za tehnični pregled, ki izhajajo iz zapisnika o tehničnem pregledu, in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.
- VSRS Sklep II DoR 505/2010Vrhovno sodišče RS · 8. 12. 2010
Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj se šteje rok iz druge alineje petega odstavka 16. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, v katerem mora prodajalec predložiti dokaze o odpravi pomanjkljivosti.
- VSRS Sklep II DoR 504/2010Vrhovno sodišče RS · 18. 11. 2010
Dopustitev revizije glede vprašanja začetka teka roka v katerem mora prodajalec stanovanja predložiti dokaze o odpravi pomanjkljivosti (po ZVKSES).