68. člen ZGO-1-UPB1

Sprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1. Sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 pomeni izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo.

Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.

Iz ZGO-1 izhaja, da zakon loči oba zahtevka ter da gre zahtevek za gradnjo in zahtevek za odstranitev, oba za izdajo gradbenega dovoljenja. Oba zahtevka sta v dispoziciji investitorja in od njega je odvisno, kako jih bo uveljavljal, skupaj ali posamično.

Tožnik neutemeljeno trdi, da gre za rekonstrukcijo, češ da se zunanji izgled objekta bistveno ne spremeni, prostornina pa se ne poveča več kot za 10 %. Povečanje prostornine do največ 10 % ni bistvena značilnost, zaradi katere je nek gradbeni poseg lahko označen kot rekonstrukcija. Bistveno za rekonstrukcijo je, da je pri njej povečanje prostornine (do največ 10 %) posledica spreminjanja tehničnih značilnosti obstoječega objekta oziroma spremembe njegovih konstrukcijskih elementov, ne pa morebitne dozidave ali nadzidave. Zato v konkretnem primeru, ko do povečanja ne pride zaradi predelave obstoječih značilnosti in konstrukcije ampak iz razloga, ker je k stavbi dodana še ena etaža, ne gre za rekonstrukcijo.

Morebitne pomanjkljivosti vsebine predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ne pomenijo, da je vloga nepopolna, če niso takšne, da sploh ni mogoče šteti, da je bil zahtevi priložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor je vlogi priložil ustrezen dokaz, in sicer izračun pristojnega organa, iz katerega izhaja, da raven hrupa obratovanja poslovnega objekta tako v primeru odprtih vrat in oken, kot v primeru zaprtih vrat in oken, ne bo presegla zakonsko določene meje. Glede na to, da gre za strokovno mnenje pristojne inštitucije, ki temelji na predpisanih zakonskih aktih in normativih (v katerih so predpisane tudi dopustne negotovosti), in za katerega navedena organizacija odgovarja, se sodišče v podrobnejšo presojo njegove pravilnosti ne bo spuščalo in tudi ne v ugovore v zvezi z njo. Podpis odločbe ni konstitutivni element odločbe, temveč predvsem dokaz, da je odločbo izdala oseba, ki je za njeno izdajo pooblaščena, in opustitev podpisa odločbe s strani osebe, ki je pooblaščena za odločanje, v ZUP ni izrecno sankcionirana in ne gre za kršitev, navedeno med bistvenimi kršitvami določb pravil postopka, zato gre po presoji sodišča za kršit

Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen oziroma mora biti samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe. Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošn

Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno s pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tožena stranka od te zakonske določbe odstopa s trditvijo, da s trenutkom, ko postane PGD del gradbenega dovoljenja, izgubi avtor tega dela oziroma tisti, na katerega je bila avtorska pravica prenesena. Tako stališče je v nasprotju s prej opisanim namenom drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.

Gradbeno dovoljenje, katerega sestavni del je tudi projekt, šele daje pravni temelj za (zakonito) gradnjo. Če obstaja med strankama spor glede vsebine dogovora, gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Razlaga pogodbe pa je značilen primer uporabe materialnega prava. Stranki sta v Pogodbi določili pogoj za ustanovitev služnostne pravice, ki je odvisen od volje tožene stranke, in sicer volje graditi na parc. št. 798/24. Takšen pogoj se imenuje hotni (potestativni). Takšen pogoj je izrazito neugoden za sopogodbenika, ki ne odloča o nastopu pogoja. Odvisen je namreč od volje tistega sopogodbenika, ki odloča o nastopu pogoja. Nedopusten pa zaradi tega hotni pogoj ni. Dopustna sta tako hotni kot kazualni pogoj. Ni razloga, ki bi govoril proti dopustnosti hotnega pogoja pri ustanovitvi stvarne služnosti.

Posebno pri večjih gradnjah, kot je tudi obravnavana, je običajno, da se v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja projekt prilagaja različnim tehničnim in pravnim zahtevam, za vsako od teh prilagoditev pa je izdelana nova verzija. Zato je za jasno in nedvoumno opredelitev, katera od morebitnih verzij projekta predstavlja sestavni del gradbenega dovoljenja, navedba datuma izdelave projekta nujna.

Stranka mora svojo voljo glede uporabe jezika izraziti, in sicer bodisi konkludentno (z vložitvijo zahteve v tem jeziku), bodisi izrecno (na podlagi zahteve za vodenje postopka v njenem jeziku). Investitor je dolžan predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki se nanaša na njegovo gradnjo. Če organ meni, da bi moralo iz PGD izhajati, da obravnavana gradnja ne onemogoča dozidave v drugem nadstropju (nad tožničino teraso) obstoječega objekta (višinski gabarit P+2) in pešpoti pod teraso, lahko zahteva kvečjemu dopolnitev tega PGD, ne pa projekta za gradnjo, na katero se zahteva za gradbeno dovoljenje ne nanaša.

Protipravnost ravnanja je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da pojma protipravnosti ravnanja ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Hkrati je pravilno upoštevalo tudi, da določene napake oziroma nezakonitosti v ravnanju organov, ki so razlog za spremembo oziroma razveljavitev odločbe s strani (instančno) višjih organov, vendarle pomenijo tudi protipravno ravnanje, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost države. V razlogih sodbe je namreč izrecno pojasnilo, da je ravnanje nosilca oblasti po ustaljeni sodni praksi protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kažejo pa se zlasti kot nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali nam

V obravnavani zadevi ni jasno, kaj sploh (v gradbenem smislu) pomeni „funkcionalna preureditev obstoječega dostopa“. Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali se ohranja obstoječe stopnišče in na njem postavi nadstrešek (novogradnja nadstreška), ali pa se poruši staro stopnišče in zgradi novo vključno z nadstreškom, ali gre pri stopnišču morebiti za nadomestno gradnjo, ki bi jo PUP posebej dopuščal (v tem primeru že po naravi stvari same odmiki ne morejo biti drugačni, kot jih je imel objekt, ki se nadomešča), medtem ko je nadstrešek še vedno novogradnja ipd.

Sodišče se strinja s toženko, da gre pri rekonstrukciji in dozidavi za različni gradnji oziroma posega v prostor, ki ju je treba obravnavati ločeno. Kot izhaja iz določb ZGO-1 in OPN, so njune bistvene značilnosti povsem različne, saj je prva vezana na obstoječ objekt, druga pa pomeni novogradnjo. Zato tudi s stališča njune dovoljenosti po OPN ni nobenega razloga, da prizadeti stranki gradbenega dovoljenja ne bi zahtevali za vsakega od njiju posebej, z ločenima (lahko tudi časovno) zahtevkoma. Če bi bilo mogoče ta zahtevka obravnavati ločeno, torej posebej za novogradnjo in posebej za rekonstrukcijo, ni razloga, da ju toženka ne bi tako obravnavala tudi v primeru, ko sta bila vložena hkrati.

Tožnik svojega stališča o nezakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne more utemeljiti s sklicevanjem na dela, ki niso ne predmet tega dovoljenja, ne zahtevka za njegovo izdajo, čeprav so bila morda predmet katerega od prejšnjih zahtevkov za izdajo tega gradbenega dovoljenja oziroma so bila v naravi izvedena. Seveda pa taka dela z izdanim dovoljenjem tudi niso bila dovoljena; to pomeni, da gre v primeru, če so bila izvedena in niso bila dovoljena z nobenim drugim dovoljenjem ali na podlagi zakona, za nedovoljeno gradnjo. Vendar pa take gradnje ni mogoče obravnavati v okviru postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč v morebitnem inšpekcijskem postopku. Pravica iz drugega odstavka 9. člena ZUP se ne nanaša na navedbe stranke z nasprotnim interesom, ki so nepomembne za odločitev.

Sprememba gradbenega dovoljenja je zahtevana, če se pri gradnji spremenijo pogoji, določeni v gradbenem dovoljenju, kot tudi tedaj, kadar gre za spremembo tistih elementov (to je elementov objekta – npr. konstrukcijskih), ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali na spremembo predpisanih bistvenih zahtev. To pomeni, da se zahteva „lahko vplivajo“ nanaša na elemente, ne pa na pogoje. Če gradnja ni v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, se za ugotovitev neskladnosti torej ne zahteva, da bi morala imeti kakršnekoli vplive. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo kmetije kot funkcionalne celote, ki jo tvorijo le vsi objekti skupaj. Glede na navedeno, je bila v obravnavanem primeru utemeljeno naložena ustavitev gradnje kmetije v celoti. Tožnik pa okoliščin, ki bi omogočale „delno ustavitev“ gradnje brez vpliva na nadaljnji potek inšpekcijskega postopka, predvidenega v naslednjih odstavkih 153. člena ZGO-1, v tožbi ne navaja.

Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V njej navedeni razlogi so logični in popolni, saj omogočajo presojo v odločbi zavzetih stališč o tem, da izdano gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne interese tožnikov. Ker je prvostopenjski upravni organ njune navedbe, s katerimi sta utemeljevala ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilno zavrnil bodisi kot neutemeljene bodisi kot nerelevantne že na podlagi izreka gradbenega dovoljenja in vsebine PGD kot njegovega sestavnega dela, je logična tudi posledica, da za ugotavljanje zatrjevanih, a nerelevantnih dejstev izvajanje dokazov ni bilo potrebno. Izdano gradbeno dovoljenje ne dovoljuje gradnje s posegi na nepremičnine tožnikov, investitorjeva odgovornost pa je, da to upošteva. V nasprotnem primeru imajo tretji možnost varovati lastninsko pravico in se braniti pred posegi vanjo v civilnem sodnem postopku, v katerem lahko zahtevajo tudi povračilo škode, povzročene z gradnjo.

Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je bila dovoljena izključno gradnja na investitorjevi parceli, ne pa kakršen koli poseg na zemljišče tožnika, in to ne glede na dejanski potek obravnavane ograje. Povedano drugače: če in kolikor obravnavana ograja v resnici poteka po tožnikovem zemljišču, izpodbijano gradbeno dovoljenje ne daje podlage za kakršne koli posege vanjo.

Dodatnih razlogov in predlogov, ki sta jih tožnika navajala in utemeljevala v vlogah vloženih po poteku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, sodišče ni upoštevalo. Če organ ugotovi, da je zaradi predlaganih sprememb treba izdati novo gradbeno dovoljenje, v postopku odločanja o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče odločati le o dovoljenosti tistega dela nameravane gradnje, ki ni zajet v že izdanem gradbenem dovoljenju. Predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je namreč v takem primeru objekt kot celota, tako da ima novo gradbeno dovoljenje vsebino, ki jo določa 68. člen ZGO-1. PGD je sicer obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar pomanjkljivosti vsebine predloženega PGD ne pomenijo, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna.

PGD je sestavni del gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor se nanaša na dela, dovoljena z gradbenim dovoljenjem, ne pa tudi, kolikor se nanaša na morebitna druga dela, ki so sicer predvidena s projektno dokumentacijo, pa jih gradbeno dovoljenje ne zajema.

Z gradbenim dovoljenjem je legalizirana že prej obstoječa gradnja le toliko, kolikor je to vsebina dovoljenja in projektov, na katerih temelji. To pa tudi pomeni, da če gradbeno dovoljenje za legalizacijo objekta temelji na projektih, ki niso v skladu z dejanskim stanjem že zgrajenega objekta, je to stvar inšpekcijskega postopka in postopka izdaje uporabnega dovoljenja, ne pa postopka izdaje gradbenega dovoljenja.