43. člen ZGO-1-UPB1
(javni natečaj)
(1)Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, če tako določa prostorski akt ali drug predpis. S prostorskim aktom se lahko določi, da je javni natečaj obvezen, če je z njim določena prostorska ureditev namenjena ureditvi oziroma gradnji: 1. javne površine, če bi se zaradi njene ureditve bistveno spremenil izgled naselja ali krajine; 2. večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, če naj bi se gradila ob javni površini ali če bi se zaradi njene gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine; 3. mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice, če bi se zaradi njegove gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine.
(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je javni natečaj obvezen, če je investitor nameravane ureditve oziroma gradnje iz prejšnjega odstavka država ali lokalna skupnost, vendar samo, če skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del, brez davka na dodano vrednost, nameravane ureditve oziroma gradnje presega: 1. 100,000.000 tolarjev pri nameravani ureditvi parka, uličnega prostora, trga in druge podobne javne površine; 2. 400,000.000 tolarjev pri nameravani gradnji večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi; 3. vrednost, ko je v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pri nameravani gradnji mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice.
(3)Javni natečaj organizira investitor v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico v skladu s pravilnikom o natečajih, s katerim se podrobneje določi postopek priprave in izvedbe javnih natečajev in ga izda minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z njim pa tudi podrobneje opredeli objekte iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(4)Izbiro najustreznejše variante oziroma strokovno najprimernejše rešitve projektne dokumentacije opravi posebna strokovna ocenjevalna komisija. Strokovno ocenjevalno komisijo sestavljajo posamezniki, ki jih za člane imenuje pristojna poklicna zbornica ter posamezniki, ki jih za člane imenuje investitor. Strokovna ocenjevalna komisija mora biti sestavljena tako, da so člani, ki jih imenuje investitor, v večini in da je v njej zagotovljena prevlada stroke.
(5)Izdelavo projektne dokumentacije mora investitor najprej ponuditi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta. Če teh pogojev avtor ne izpolnjuje, investitor pod enakimi pogoji odda izdelavo projektne dokumentacije pravni ali fizični osebi, ki take pogoje izpolnjuje, pri čemer pa mora pogodbeno zagotoviti sodelovanje avtorja izbrane natečajne rešitve.
(6)Avtor izbrane natečajne rešitve mora sodelovati z izbranim projektantom in sicer kot avtor-sodelavec, ki projektantu pojasnjuje in po potrebi nadgrajuje na natečaju izbrano rešitev in ki skrbi za skladnost izdelave projektne dokumentacije z natečajno rešitvijo, kar potrdi s svojo izjavo o skladnosti. Pri tem se za določitev plačila stroškov avtorja kot avtorja-sodelavca uporabijo minimalni tarifni pogoji po določbah tega zakona. Če pa avtor sodelovanje z izbranim projektantom zavrne oziroma se na njegov poziv ne odzove, se šteje, da s projektantom noče sodelovati in da se je odpovedal pravici, da s projektantom sodeluje kot avtor-sodelavec.
(7)Če je investitor naročnik po predpisih o javnih naročilih, se izvedba natečaja po določbah tega člena šteje kot izvedba razpisa za oddajo projektne dokumentacije po predpisih o javnih naročilih.
- VSL sodba I Cpg 1361/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Ne glede na določbo tretjega odstavka 625. člena OZ (da je podjemnik dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem načrtu ter na druge okoliščine, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, sicer odgovarja za škodo) opustitev izvedbe javnega natečaja, glede na to, da javni natečaj ni bil izrecno predpisan, ne more soditi v sfero odgovornosti tožene stranke.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 1. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 1361/2013Višje sodišče v Ljubljani · 20. 1. 2015
Ne glede na določbo tretjega odstavka 625. člena OZ (da je podjemnik dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem načrtu ter na druge okoliščine, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, sicer odgovarja za škodo) opustitev izvedbe javnega natečaja, glede na to, da javni natečaj ni bil izrecno predpisan, ne more soditi v sfero odgovornosti tožene stranke.