30. člen ZGO-1-UPB1
(pogoji za nadzornika)
Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca.
- VSL sodba in sklep I Cpg 1735/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Predpisana pisna oblika pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora ni predpisana kot konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, temveč zato, da naročniku oziroma investitorju olajša dokazovanje, da je izpolnil svojo javnopravno obveznost zagotoviti ustrezno kvaliteten nadzor nad gradnjo ter zato, da olajša kontrolo izpolnjevanja te obveznosti s strani države, tako v pogledu osebe nadzornika kot časa opravljanja nadzora. Zakon kršitve obličnostne zahteve tudi ne sankcionira. Kršitev obličnosti stranko postavlja zgolj v slabši položaj, saj je ona tista, ki mora dokazati, da je bila ustrezna pogodba sklenjena in da je bila sklenjena pravočasno. Pri predpisani obličnosti gre torej za obliko, ki je določena zaradi lažjega dokazovanja in zato njena obličnost ni pogoj za veljavnost. Pogodba o nadzoru nad gradnjo bi bila glede na povedano lahko zato sklenjena tudi tako, da sta stranki svojo voljo za njeno sklenitev izrazili ustno oziroma na kakšen drugačen način.
- VSL sodba I Cpg 76/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Nadzornik gradbenih del deluje v imenu investitorja in v njegovo korist - nadzor mora zagotoviti investitor, ki mora tudi skleniti pisno podjemno pogodbo z nadzornikom. Sklenitev enakega dogovora tudi med nadzornikom in enim od izvajalcev je nedopustna - istega dela namreč tožeča stranka ne more hkrati opravljati v interesu naročnika in na njegov račun ter v interesu izvajalca, na njegov račun. Glede na takrat veljavno določbo 2. odstavka 34. člena ZGO-1 je takšen dogovor nezakonit - slednji je namreč izrecno določal, da nadzornik ne sme biti v nobeni poslovni povezavi z izvajalcem.
- UPRS sodba I U 1904/2012Upravno sodišče RS · 2013
Tožnik ne ugovarja pravilnosti ugotovitev o stanju objekta in njegovi uporabi v času ogledov, ugovarja le sklepanju organa, da iz teh ugotovitev izhaja, da obravnavani objekt ni skedenj in da se v pretežni meri tudi ne uporablja za spravilo sena in slame. To sklepanje pa je inšpekcijski organ oprl na dejstva, ugotovljena v postopku, in ga ustrezno obrazložil, zato sodišče nima razloga, da bi dvomilo vanj. Poleg tega je inšpekcijski organ na podlagi vseh ugotovitev pravilno sklepal tudi, da lastnosti objekta niso take, da bi ga bilo mogoče šteti za skedenj. V obravnavanem primeru je bil postopek odločanja o inšpekcijskih ukrepih z izdajo izpodbijane inšpekcijske odločbe končan še pred uveljavitvijo ZGO-1D, zato navedene prehodne določbe ZGO-1D ne morejo vplivati na presojo zakonitosti te odločitve. To pa ne pomeni, da spremembe ZGO-1, ki so bile uveljavljene z ZGO-1D, ne bi mogle vplivati na njeno izvršitev.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 2. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cpg 1735/2014Višje sodišče v Ljubljani · 4. 2. 2015
Predpisana pisna oblika pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora ni predpisana kot konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, temveč zato, da naročniku oziroma investitorju olajša dokazovanje, da je izpolnil svojo javnopravno obveznost zagotoviti ustrezno kvaliteten nadzor nad gradnjo ter zato, da olajša kontrolo izpolnjevanja te obveznosti s strani države, tako v pogledu osebe nadzornika kot časa opravljanja nadzora. Zakon kršitve obličnostne zahteve tudi ne sankcionira. Kršitev obličnosti stranko postavlja zgolj v slabši položaj, saj je ona tista, ki mora dokazati, da je bila ustrezna pogodba sklenjena in da je bila sklenjena pravočasno. Pri predpisani obličnosti gre torej za obliko, ki je določena zaradi lažjega dokazovanja in zato njena obličnost ni pogoj za veljavnost. Pogodba o nadzoru nad gradnjo bi bila glede na povedano lahko zato sklenjena tudi tako, da sta stranki svojo voljo za njeno sklenitev izrazili ustno oziroma na kakšen drugačen način.
- VSL sodba I Cpg 76/2013Višje sodišče v Ljubljani · 26. 3. 2014
Nadzornik gradbenih del deluje v imenu investitorja in v njegovo korist - nadzor mora zagotoviti investitor, ki mora tudi skleniti pisno podjemno pogodbo z nadzornikom. Sklenitev enakega dogovora tudi med nadzornikom in enim od izvajalcev je nedopustna - istega dela namreč tožeča stranka ne more hkrati opravljati v interesu naročnika in na njegov račun ter v interesu izvajalca, na njegov račun. Glede na takrat veljavno določbo 2. odstavka 34. člena ZGO-1 je takšen dogovor nezakonit - slednji je namreč izrecno določal, da nadzornik ne sme biti v nobeni poslovni povezavi z izvajalcem.
- UPRS sodba I U 1904/2012Upravno sodišče RS · 25. 4. 2013
Tožnik ne ugovarja pravilnosti ugotovitev o stanju objekta in njegovi uporabi v času ogledov, ugovarja le sklepanju organa, da iz teh ugotovitev izhaja, da obravnavani objekt ni skedenj in da se v pretežni meri tudi ne uporablja za spravilo sena in slame. To sklepanje pa je inšpekcijski organ oprl na dejstva, ugotovljena v postopku, in ga ustrezno obrazložil, zato sodišče nima razloga, da bi dvomilo vanj. Poleg tega je inšpekcijski organ na podlagi vseh ugotovitev pravilno sklepal tudi, da lastnosti objekta niso take, da bi ga bilo mogoče šteti za skedenj. V obravnavanem primeru je bil postopek odločanja o inšpekcijskih ukrepih z izdajo izpodbijane inšpekcijske odločbe končan še pred uveljavitvijo ZGO-1D, zato navedene prehodne določbe ZGO-1D ne morejo vplivati na presojo zakonitosti te odločitve. To pa ne pomeni, da spremembe ZGO-1, ki so bile uveljavljene z ZGO-1D, ne bi mogle vplivati na njeno izvršitev.