5. člen ZDMV-UPB1

V konkretnem primeru ne gre za prvi promet oziroma prvo registracijo zadevnega vozila, kar preprečuje uveljavljanje oprostitve oziroma vračila davka, ki ga zahteva tožnica. Kar je tudi logično, saj je bil davek že plačan pri prvem nakupu oziroma registraciji zadevnega vozila. Ta pa lahko, kot rečeno bremeni le prvega kupca, ki bi (ob izpolnjenih pogojih iz 5. člena) lahko zahteval, da se ga oprosti plačila, pa tega očitno ni storil. Ne more pa tega zahtevati nadaljnji kupec vozila, ki bi s tem ne le neupravičeno, temveč tudi v nasprotju z zakonom posegel v že zaključeno davčno-pravno razmerje.

Točka 2 prvega odstavka 5. člena ZDMV omejitve uporabe dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstva velike družine in skupnega gospodinjstva ne vsebuje. Pojma dokazilo o skupnem gospodinjstvu, na katerega se sklicuje navedena določba, že jezikovno ni mogoče enačiti s pojmom potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravna enota na podlagi zahteve. Če bi hotel zakonodajalec omejiti dokazna sredstva glede dokazovanja skupnega gospodinjstva le na navedena potrdila, bi to v zakon izrecno zapisal, torej navedel, da gre za potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravna enota. Res je, da se praviloma skupno gospodinjstvo dokazuje s potrdilom o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda Upravna enota in je vezano na prijavo prebivališča oseb, ki tvorijo gospodinjstvo. Navedeno pa ne pomeni, da je to edini možen dokaz za dokazovanje navedenega dejstva in da če oseba statusa prebivališča pred Upravno enoto ni uredila, ne more izkazati obstoja skupnega gospodinjstva.

Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV za oprostitev oz. vračilo davka na motorna vozila za vozilo Peugeot 807, ker je bilo kupljeno pred potekom 3-letnega obdobja, v katerem je tožnik že uveljavljal pravico do vračila davka na motorna vozila.

Namen vračila davka po 11. členu ZDMV je v preprečitvi kopičenja davka (v različnih državah) zaradi prenosa vozila, zaradi česar je predvideno vračilo plačanega DMV za motorna vozila, ki se v RS ne registrirajo, ker zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo članico EU teritorialno zapustijo njeno ozemlje, a še naprej obstajajo in se bodo tudi uporabljala v prometu, vendar ne na ozemlju RS. Ni pa namen 11. člena ZDMV v povračilu škode (v katero je lahko zajet tudi znesek plačnega DMV), ki zavezancu nastane zaradi uničenja vozil, ki se v prometu ne bodo nikoli (več) uporabljala, ne v RS ne v drugi državi. Ker primerjana položaja, ko vozila zapustijo ozemlje RS zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo pred prvo registracijo in ko so vozila uničena pred prvo registracijo, nista bistveno enaka položaja, ki bi zahtevala enako obravnavo, stališče sodišča prve stopnje in davčnih organov, da se revidentki plačan DMV za vozila, ki so bila uničena v požaru, še preden so bila registrirana, ne vrne, po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave.

Iz ZDMV izhaja, da ureja določene situacije oziroma da določa upravičence, ki davka od cestnih motornih vozil ne plačujejo oziroma pogoje, kdaj se davek na motorna vozila vrne. Ugodnosti, ki jih daje zakon s področja javnih financ je treba razlagati ozko in skladno s pogoji, ki jih zakon za te oprostitve predpisuje. Nobena določba ZDMV pa ne ureja konkretne situacije oziroma ne določa, da se vračilo DMV izvede tudi v primeru uničenja vozil v požaru oziroma zaradi višje sile.

Smisel davčne oprostitve na podlagi 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV je pomoč večjim družinam (s tremi ali več mladoletnimi otroci) pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb, med katere spada tudi prevoz družine. Za obstoj družine v smislu obravnavane določbe ZDMV pa je bistveno, da gre za (življenjsko) skupnost vsaj treh otrok in roditelja, v kateri vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroke in v okviru katere se zadovoljujejo vsakodnevne tekoče potrebe družine. Trditve, da revident občasno (vsak drugi teden in v času počitnic) skrbi za ostala dva otroka, ki sicer živita pri svojih materah, ne pomenijo zatrjevanja življenjske skupnosti z vsemi tremi otroki, v kateri bi revident skupaj z njimi zadovoljeval vsakodnevne potrebe družine, kar je pogoj, da bi bilo sploh mogoče govoriti o obstoju velike družine v smislu 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV. Revidentova trditvena podlaga je torej nesklepčna, saj iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost zahtevka za vračilo plačanega davka po materialnem pravu. Davčne oprostitve, ki so v 5. členu ZDMV predvidene za posamezne vrste vozil, so le izjema od siceršnje obveznosti plačevanja davka o

V konkretnem primeru je med strankama sporno vprašanje, ali je tožnik kot biološki oče treh otrok, ki stalno prebiva v skupnem gospodinjstvu le z enim od otrok, upravičen do oprostitve plačila DMV, kot jo določa druga točka prvega odstavka 5. člena ZDMV. Iz zakonskega besedila navedene določbe izhaja, da mora eden od roditeljev, ki zahteva oprostitev oz. vračilo DMV izkazati, da ima na dan nakupa novega osebnega vozila ali kombi vozila s 5 ali več sedeži, najmanj tri otroke, ki še niso dopolnili 18 let, s katerimi prebiva v skupnem gospodinjstvu. Iz potrdila o skupnem gospodinjstvu izhaja, da tožnik živi le z enim otrokom, mlajšim od 18 let. Ker zakonsko predpisan pogoj po navedenem ni izpolnjen, tožnik ni upravičen do oprostitve plačila davka.

Ob nesporni ugotovitvi, da so bila predmetna vozila že registrirana v Republiki Sloveniji, pa čeprav le za kratek čas, tožnik ni upravičen do vračila DMV po 11. členu ZDMV. Navedeni 11. člen ZDMV namreč ne razlikuje med registracijo in „začasno“ registracijo.

Ker so bila obravnavana vozila registrirana pred izvozom, niso izpolnjeni pogoji za vračilo davka na motorna vozila iz 2. odstavka 11. člena ZDMV, iz katerega je razvidno, da mora biti dobava v drugo državo članico opravljena pred prvo registracijo motornega vozila, da ima prodajalec takega vozila pravico zahtevati vračilo predhodno že plačanega davka na motorna vozila.

ZDMV v 2. točki prvega odstavka 5. člena določa, da se davek ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega motornega vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Smisel te davčne oprostitve je pomoč družinam s tremi ali več mladoletnimi otroki pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb, med katerimi je običajen prevoz družine, ne pa tudi bivanje na potovanju. Bivalno vozilo (avtodom) ne spada med vozila, za katera se davek ne plača. Davčne oprostitve za posamezne vrste vozil so le izjema, ki je ni mogoče razlagati širše, kot je določena.

Za nabavljeni avtodom tožnik ni upravičen do vrnitve davka na motorna vozila v smislu določbe 2. točke 1. odstavka 5. člena ZDMV.

Za nabavljeni avtodom tožnica ni upravičena do vrnitve davka na motorna vozila v smislu določbe 2. točke 1. odstavka 5. člena ZDMV.

Tožnik je pri prvostopnem organu vložil zahtevo za vračilo plačanega DMV in v navedeni vlogi navedel, da naj davčni organ pridobi potrdilo o skupnem gospodinjstvu po uradni dolžnosti. Davčni organ je tako potrdilo tudi pridobil iz podatkov navedenega potrdila pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke 5. člena ZDMV (iz pridobljenega potrdila o skupnem gospodinjstvu ne izhaja, da bi tožnik živel v skupnem gospodinjstvu s tremi ali več otroki, ki še niso dopolnili 18 let).

Po 5. členu ZDMV se od vozil, ki se pred prvo registracijo izvozijo ali dobavijo v drugo državo članico Evropske unije, DMV ne plačuje. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali gre za vozilo, ki je bilo izvoženo pred prvo registracijo, tako kot je predpisano v 11. členu ZDMV-UPB2. Iz upravnih spisov izhaja, da je bilo vozilo začasno registrirano v Republiki Sloveniji, kar izhaja iz registra vozil in prometnih listin in da je datum prve registracije 1. 2. 2007. To pomeni, da ne gre za vozilo, ki bi bilo izvoženo pred prvo registracijo, saj navedeni predpis (ZDMV-UPB2) ne loči med pojmoma začasno in redno registracijo, tako kot želi prikazati tožnik. Za vračilo DMV morajo biti izpolnjeni pogoji po davčnem predpisu oz. davčne ugodnosti lahko izhajajo le iz določb ZDMV-UPB2, ta pa v besedilu, kakršno je veljalo v času, ko je bilo vozilo izvoženo, pojma začasne registracije ni določal, temveč je pravico do vračila, vezal med drugim, le na pojem prve registracije v Republiki Sloveniji.

Iz 2. točke 5. člena ZDMV izhaja, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja pri pristojnem davčnem uradu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu, na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve. V konkretnem primeru tožnik zakonsko določenega pogoja v času nakupa vozila ni izpolnjeval, zato njegovemu zahtevku za vračilo davka ni bilo mogoče ugoditi. Verodostojnosti potrdila o skupnem gospodinjstvu pa v tem postopku ni mogoče izpodbijati.

Drugi odstavek 11. člena ZDMV določa, da, če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico Evropske unije, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu davka, račun, izdan kupcu v drugi državi članici Evropske unije, in dokazilo o dejanski dobavi vozila v drugo državo članico Evropske unije.

Po mnenju sodišča določbe prve alinee 3. točke 5. člena ZDMV ni mogoče razlagati na način, da je pogojenost navedene stopnje telesne okvare v direktni povezavi z enako stopnjo okvare spodnjih okončin, saj se odstotek telesne okvare tudi za potrebe ZDMV ugotavlja po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na podlagi odločbe ZPIZ Slovenije.

V obravnavanem primeru je nesporno prišlo do odtujitve vozila, za katerega je bil davek na motorna vozila na zahtevo tožnice vrnjen, vozilo pa je bilo odtujeno pred potekom treh let. Zato je prvostopni organ pravilno in na zakonu utemeljeno izdal izpodbijano odločbo, s katero je naložil vračilo davka.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje dodatnega pogoja, ki ga je uvedel ZDMV-B, in sicer, da mora biti vozilo izvoženo oz. dobavljene pred prvo registracijo. Po mnenju sodišča je irelevantno, ali je bil zahtevek vložen pred veljavnostjo sprememb ZDMV-B, v kolikor glede roka ni posebnih določb v ZDMV, saj se mora upravičenost do vračila DMV po mnenju sodišča presojati glede na čas nastanka izvoza oz. dobave.