23. člen ZVCP-1

Odškodninska odgovornost tožene stranke se sicer lahko izvaja že iz lastninske pravice na javni cesti, kjer je prišlo do obravnavanega poškodovanja. Dolžnost lastnika nepremičnine je namreč, da odvrne vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost na nastanek škode, in sprejeme ukrepe, potrebe za varno uporabo te površine. V kolikor lastnik nepremičnine ne ravna v skladu z navedenim, je podlaga njegove odškodninske odgovornosti že v temeljnem načelu obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), ki je v sistemu krivdne odškodninske odgovornosti konkretizirano z določbo prvega odstavka 131. člena OZ.3 Sodišče prve stopnje se sicer res nepravilno sklicuje na določbo prvega odstavka 100. člena sedaj veljavnega ZCes-1, po katerem so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine. Vendar pa pritožba prezre, da je prav enako določbo, ki posebej normira odškodninsko odgovornost v zvezi s prometno ureditvijo občinskih cest, vseboval že tudi ob času škodnega dogodka (9. 3. 2011) veljaven ZVCP-1 v prvem odstavku 15. člena. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka tega člena je bila občina obvezana določiti prometno ureditev na

Tožnik je do krožišča pravilno vozil po desnem robu smernega vozišča, saj na kolesarsko stezo ni bil opozorjen. Do uvoza v krožišče tako tožnik ni bil dolžan uporabljati kolesarske steze, to pomeni, da k nastanku škode, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, ni soprispeval. Pravno upošteven ni zgolj strah za življenje, temveč tudi strah pred poškodbo ali pred bližajočim se udarcem, če ga ni mogoče preprečiti.

Okoliščina, da je storilec naknadno pridobil še vozniško dovoljenje kategorije C, ne pomeni, da ga je ponovno mogoče šteti za voznika začetnika.

Ker je sodišče nepravilno zaključilo, da je imel storilec v času storitve očitanega prekrška status voznika začetnika, mu je ob izrečenih enajstih kazenskih točkah tudi nepravilno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Pri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), o prekršku odloča sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.

Glede javnosti sojenja so v skladu s 24. členom Ustave javne sodne obravnave, pri čemer je za razliko od kazenskega postopka v postopku zaradi prekrškov ustna obravnava in javna razglasitev odločitve bolj izjema kot pravilo. Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena, storilcu na podlagi določbe 5. odstavka 23. člena ZP-1 ni dopustno izreči tudi stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, tudi če sodišče hkrati ne odloči o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Po določbi pete alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 hitri postopek zoper voznika začetnika ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.

Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.

Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.

Zakonodajalec je s strožjim obravnavanjem te kategorije voznikov želel doseči, da bi vozniki, ki šele pridobijo vozniške izkušnje kot samostojni vozniki v cestnem prometu s kategorijama A ali B motornih vozil, pod grožnjo hujših posledic doseženih kazenskih točk, še dosledneje spoštovali cestnoprometne predpise, saj zaradi neizkušenosti predstavljajo večjo nevarnost v cestnem prometu kot tisti vozniki, ki že imajo večletne vozniške izkušnje.

Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.

Vozniku začetniku kot storilcu prekrška stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče omili tako, da izreče manj kot 7 kazenskih točk.

Storilec je uspel dokazati, da je vožnja motornih vozil C in G kategorije njegov osnovni poklic. Ker je storilec s C kategorijo dosegel 4 kazenske točke in s tem presegel tretjino kazenskih točk predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, z B kategorijo motornih vozil pa ne opravlja svojega poklica, mu je pritožbeno sodišče pustilo v veljavi vozniški izpit le za G kategorijo motornih vozil.

Prekrškovni organ zoper storilca, ki je imel v času storitve prekrška status voznika začetnika ter je bil imetnik tujega vozniškega dovoljenja, za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ne bi smel izvesti hitrega postopka o prekršku, temveč bi moral pred pristojnim sodiščem podati obdolžilni predlog.

Obsojenec na podlagi spremenjenega zakona ni imel statusa voznika začetnika, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Glede na spremembo 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 uveljavljeno z novelo ZVCP-1F, ki velja od 11.8.2009, je jasno, da je status voznika začetnika povezan s pridobitvijo katere od kategorij (A2,A,B), kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status na primer pri kategoriji A2, ne postane več voznik začetnik, če pozneje pridobi na primer kategorijo A in B.

Hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Storilec je vozniški izpit za voznika motornega vozila kategorije B opravil aprila 2006, vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil navedene kategorije pa je prvič pridobil julija 2008. Ob upoštevanju navedenega in 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, in da je voznik začetnik tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije, je imel storilec ob storitvi prekrškov, za katere so mu bili izdani plačilni nalogi, status voznika začetnika, saj mu je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B prvič izdano julija 2008, datum, kdaj je opravil vozniški izpit pred pristojno komisijo iz 173. člena ZVCP-1, pa je nepomemben. V skladu s 147. členom ZVCP-1 je namreč opravljeni vozniški izpit zgolj eden izmed pogojev za pridobitev vo

Po uveljavitvi ZVCP-1F je status voznika začetnika vezan na starost (21 let), na prvo pridobitev vozniškega dovoljenja nasploh ter na prvo pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A ali B – ne pa torej na prvo pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije C. Ker je od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije B (ki je predpogoj za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije C) do datuma storitve prekrškov minilo več kot dve leti in je storilec tudi že zdavnaj izpolnil starostni pogoj 21 let, tako po nobenem od kriterijev ob storitvi prekrškov ni mogel imeti statusa voznika začetnika.