7. člen ZZZDR-UPB1

Onemogočanje posvojitve po polnoletnosti pastorka ne pomeni posega v tožnikovo družinsko življenje, saj razmerje med staršem in polnoletnim otrokom (v konkretnem primeru torej tudi med očimom in polnoletnim pastorkom, ki očima šteje in naslavlja kot svojega očeta) načeloma (torej brez nekih dodatnih elementov odvisnosti) ne spada v polje družinskega življenja. Prenehanje možnosti posvojitve z nastopom polnoletnosti otroka je treba gledati v luči namena, ki ga ima institut posvojitve v slovenskem pravnem redu in glede katerega ima torej država tudi v povezavi s prepovedjo diskriminacije, široko polje proste presoje. Ker je namen posvojitve varstvo otrokovih koristi, ki se zagotavljajo preko izvrševanja roditeljske pravice, ta pa s polnoletnostjo otroka preneha, je logična in razumna posledica, da tudi možnost posvojitve s polnoletnostjo otroka preneha. Mladoletniki in polnoletniki glede potrebe po posvojitvi torej niso v primerljivih položajih, zato omejitev možnosti posvojitve le na mladoletne otroke ni diskriminatorna.

Mladoletne otroke zastopajo starši, pri tem pa zakon ne razlikuje položaja zakonitega zastopnika glede na to, kateremu od staršev je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, saj sta oba dolžna skrbeti za otrokove koristi. Oba od staršev sta dolžna prispevati k preživljanju otrok, zato lahko mladoletni otrok, zastopan po enem od staršev, od drugega, ki obveznosti ne izpolnjuje, zahteva izvršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Sprememba odločitve o vzgoji in varstvu otroka na neizpolnjeno preživninsko obveznost tistega od staršev, kateremu je otrok z novo odločitvijo (ali sodno poravnavo) zaupan v varstvo in vzgojo, nima vpliva. V konkretnem primeru ni nasprotja interesov med mladoletnima upnikoma in njunim očetom kot zakonitim zastopnikom, saj je bila vodena izvršba zoper njuno mater kot dolžnico (do konflikta interesov bi prišlo, če bi dolžnica kot zakonita zastopnica mladoletnih upnikov umaknila predlog za izvršbo zoper sebe). Zato ni razloga, da umika predloga za izvršbo v skladu s 43. členom ZIZ za mladoletna upnika ne bi smel podati njun oče kot zakoniti zastopnik.

Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju. Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok.

Predhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.

Z začasno odločbo je možno dodeliti otroka, rojenega v izvenzakonski skupnosti, le tedaj, ko je glede na okoliščine primera to neogibno potrebno.