121. člen ZZZDR-UPB1
(1)Center za socialno delo sme sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj.
(2)Center za socialno delo odloči o ustavitvi izvrševanja ukrepa iz prejšnjega odstavka takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. Ukrep lahko traja največ tri leta.
(3)Na podlagi mnenja zavoda sme center za socialno delo izjemoma podaljšati ukrep iz prvega odstavka tega člena tudi preko roka iz prejšnjega odstavka. Tudi za tak ukrep veljajo omejitve iz prejšnjega odstavka.
(4)Otrok, ki dopolni osemnajst let, sme ostati v zavodu le v primeru, da v to privoli.
- VSK Sodba I Cp 259/2023Višje sodišče v Kopru · 2023
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženk na podlagi določbe 26. člena URS. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnih ravnanj delavcev druge toženke in policistov, za katera je podana tudi odgovornost prve toženke. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ker je bil zaradi ravnanj delavcev druge toženke in policistov prikrajšan za družinsko življenje in stike z edino hčerko (gre torej za zahtevek za plačilo odškodnine za poseg v osebnostne pravice) ter premoženjsko škodo. Vsaka odločitev v zvezi z otrokom mora temeljiti na spoštovanju otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP, ki jo je ratificirala tudi B.) in jih je treba upoštevati ne glede na državljanski status. Načelo "koristi otroka" je temeljnega pomena in mora biti za javne organe glavno vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z otrokom. Tožnik je trdil tudi, da je specifična družinska situacija nakazovala na otrokovo ogroženost tudi zato, ker bi bil tožnik kot oče po tem, ko je mati izrazila resen namen z otrokom državo zapustiti, dejansko prikrajšan pri uveljavljanju starševskih upravičenj oz. bi mu bil
- VSL Sklep IV Cp 1579/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Po uveljavitvi DZ je odločanje o prenehanju in spremembi ukrepa iz 160. člena DZ, ki je bil izrečen na podlagi pravnomočne odločbe CSD, v pristojnosti sodišč.
- VSL sklep IV Cp 2280/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev, kot tudi, če mu je otrok odvzet ali kadar je otrok dan v zavod ali rejništvo.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 5. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba I Cp 259/2023Višje sodišče v Kopru · 24. 5. 2023
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženk na podlagi določbe 26. člena URS. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnih ravnanj delavcev druge toženke in policistov, za katera je podana tudi odgovornost prve toženke. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ker je bil zaradi ravnanj delavcev druge toženke in policistov prikrajšan za družinsko življenje in stike z edino hčerko (gre torej za zahtevek za plačilo odškodnine za poseg v osebnostne pravice) ter premoženjsko škodo. Vsaka odločitev v zvezi z otrokom mora temeljiti na spoštovanju otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP, ki jo je ratificirala tudi B.) in jih je treba upoštevati ne glede na državljanski status. Načelo "koristi otroka" je temeljnega pomena in mora biti za javne organe glavno vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z otrokom. Tožnik je trdil tudi, da je specifična družinska situacija nakazovala na otrokovo ogroženost tudi zato, ker bi bil tožnik kot oče po tem, ko je mati izrazila resen namen z otrokom državo zapustiti, dejansko prikrajšan pri uveljavljanju starševskih upravičenj oz. bi mu bil
- VSL Sklep IV Cp 1579/2019Višje sodišče v Ljubljani · 12. 9. 2019
Po uveljavitvi DZ je odločanje o prenehanju in spremembi ukrepa iz 160. člena DZ, ki je bil izrečen na podlagi pravnomočne odločbe CSD, v pristojnosti sodišč.
- VSL sklep IV Cp 2280/2015Višje sodišče v Ljubljani · 21. 10. 2015
Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev, kot tudi, če mu je otrok odvzet ali kadar je otrok dan v zavod ali rejništvo.
- UPRS sodba I U 344/2011Upravno sodišče RS · 18. 10. 2011
Center za socialno delo sme otroka odvzeti staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo varstvo in vzgojo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Razlogi za odvzem otroka so lahko na strani staršev, lahko pa gre za objektivne razloge. Namen tega ukrepa je varovanje otrokovih koristi, zato ni potrebno, da gre pri razlogih, ki so na strani staršev, za njihovo krivdno ravnanje. Tožnik je imel možnost, da sodeluje v postopku in je to možnost tudi izkoristil. Enako kot otrokova mati je bil seznanjen tudi z vsemi mnenji in poročili, ki so bila pridobljena v postopku in ki so bila prebrana na naroku, kot to jasno sledi iz zapisnika o opravljeni ustni obravnavi.
- UPRS sodba U 2031/2007Upravno sodišče RS · 27. 8. 2008
Soglasje staršev (ali, kot v obravnavanem primeru, celo predlog matere, da se otrok namesti v zavod) centra za socialno delo ne odvezuje obveznosti, da v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe ugotovi obstoj pogojev, ki jih za določitev ukrepa določa zakon, tj. posebej kvalificirano osebnostno ali vedenjsko motenost otroka.
- VSL sklep IV Cp 5028/2006Višje sodišče v Ljubljani · 20. 9. 2006
CSD je aktivno legitimiran, da v sodnem postopku zahteva novo odločbo o varstvu in vzgoji otrok.
- VSRS Sodba I Up 1082/2005Vrhovno sodišče RS · 21. 9. 2005
ZZZDR določa, da sme center za socialno delo sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj (121. člen).
- UPRS sodba in sklep U 1684/2004Upravno sodišče RS · 2. 2. 2005
Niti tožena stranka niti organ prve stopnje pa se nista opredelila do tega ali je mogoče pri otroku govoriti o osebnostni ali vedenjski motenosti, tožena stranka pa prav tako ni ugotovila ali ugotovljena motenost (osebnostna ali vedenjska) bistveno ogroža otrokov zdrav osebnostni razvoj. Iz strokovnega mnenja z dne 12. 9. 2003, na katerega se tožena stranka tudi sklicuje, pri klinični ugotovitvi z diagnozo izhaja, da so pri otroku ugotovili normalno inteligentnost, hiperkinetično motnjo z vedenjsko motnjo, specifično motnjo računanja in abnormno družinsko situacijo, vendar tudi iz tega strokovnega mnenja ne izhaja opredelitev ali gre pri otroku za osebnostno ali vedenjsko motenost, prav tako pa tudi ni razvidno ali obstaja vzročna zveza med to njegovo morebitno motenostjo in otrokovim zdravim osebnostnim razvojem ter ali je ta zdrav osebnostni razvoj zaradi osebnostne ali vedenjske motenosti bistveno ogrožen. Samo na podlagi ugotovitev in zaključkov oziroma, le če so podani vsi elementi po 121. členu ZZZDR, lahko organ prve stopnje odloči, da se otroka odda v zavod. Po presoji sodišča tožena stranka v svoji obrazložitvi ni navedla svojih razlogov zakaj meni, da so podane okolišč