35. člen ZZK-1

Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomeščajo procesno predpostavko pravnega interesa. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi z nepravo stvarno služnostjo, ki je ustanovljena na podlagi pravnega posla - služnostne pogodbe (213. do 215., 226. in 234. člen SPZ). Do izpolnitve odložnega pogoja nikoli ni prišlo, prav tako pa je slednji postal nemogoč, saj Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1) sklenitev novega najemnega razmerja ne predvideva. Če se odložni pogoj ne izpolni, pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (drugi odstavek 82. člena OZ). Namen izbrisne tožbe ni odprava formalnih pomanjkljivosti zemljiškoknjižne

Soglasje (dovoljenje ali odobritev) pristojnega organa socialnega skrbstva za sklenitev prodajne pogodbe ni pogoj za predznambo lastninske pravice.

Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Preizkus ničnosti pa je omejen, saj zemljiškoknjižno sodišče po določbi petega odstavka. 149. člena ZZK-1 pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Zaradi omejene presoje ničnosti in popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila, vprašanje, ali je zemljiškoknjižno dovolilo nično zaradi prekoračitve pooblastil pri sklenitvi posla, ni predhodno vprašanje v tem zemljiškoknjižnem postopku.

Po 35. členu ZZK-1 mora biti v primeru, ko je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje, ter se te določbe smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba. Ker gre v sedaj obravnavani zadevi za sodbo, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice, sklicevanje pritožbe na določilo 35. člena ZZK-1 ob upoštevanju vsega navedenega ni uspešno.

Skladno z določbo 191. člena ZZZDR sme skrbnik odtujiti varovančeve nepremičnine samo z odobritvijo CSD, kar pomeni, da je odobritev CSD pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o odtujitvi varovančevega nepremičnega premoženja. Ker takšno pogodbeno razmerje ne nastane, če CSD zahtevanega soglasja ne da, s smrtjo varovanca ta pogoj ne odpade. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila odobritev obravnavane prodajne pogodbe iz leta 1998, sklenjene po skrbnici J. A., potrebna kljub smrti A. A. je zato pravilen. Materialnopravno napačna pa je presoja prvostopenjskega sodišča, da je prešla pristojnost odobritve posla s trenutkom smrti A. A. iz CSD na njegove dediče, ki so stopili na njegovo mesto (132. člen ZD). Določba 191. člena ZZZDR, ki jasno določa, da je odobritev posla v pristojnosti CSD, je namenjena varstvu varovančevega premoženja kot tudi varstvu skrbnika, ki mu država v obliki odobritve nudi pomoč pri odločanju in ga s tem praviloma razbremeni odgovornosti za odločitve. Takšen namen pa, kot pravilno opozarja toženec v pritožbi, ne bi bil dosežen, če bi bili po smrti varovanca za odobritev posla pristojni njegovi dediči, ki varujejo svoje lastne interese, ki niso nujno enaki i

Če mora predlagatelj v primeru, ko predlaga vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo overjeno pred uveljavitvijo tega zakona, predlogu priložiti tudi listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, ni videti prav nobenega razloga, da bi bil v primeru, ko trdi da listine, na kateri je bilo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, sploh nima, ker se je uničila, v ugodnejši situaciji.

Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjgi (245. člen ZZK-1). Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika).

Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.

Notarka je v imenu predlagatelja predlagala vpis lastninske pravice pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je izstavila B.B., dedinja pokojnega A.A. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu je overila notarka v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer živi omenjena dedinja. To je razvidno iz apostille. Ameriška notarka je potrdila pristnost podpisa omenjene dedinje. Stališče pritožbe, da legalizacija te listine (overitev podpisa) v RS ni potrebna, je pravilno. To izhaja iz Haaške konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin z dne 5. oktobra 1961, ki zavezuje tako Slovenijo kot ZDA. Vendar pa za ta primer taka overitev ne zadošča. Zemljiškoknjižno dovolilo bi moral overiti slovenski notar. Ameriški notar ni pazil na izpolnitev pogojev, na katere pri overitvi podpisa na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji, pazi slovenski notar. Da bi obstoj teh posebnih pogojev preverila naša notarka in potrdila, da so bili v času overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki ga je izstavila dedinja vknjiženega lastnika, vsi zakonski pogoji izpolnjeni, iz spisa ni razvidno. V tem postopku notarka nastopa zgolj kot poobl

Predlogu za vpis na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju mora biti priloženo potrdilo o plačilu davka oziroma da je zavezanec oproščen plačila davka.

Kolikor je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora sodišče preveriti tudi, ali je dovolilu priloženo pooblastilo za njegovo izstavitev, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je dovolilo izstavljeno, overjen.

S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.

Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.