166. člen ZZK-1
(črtan)
(črtan)
- VSL Sklep II Ip 2854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka. V zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika, učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.
- VSL sklep III Cp 2478/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Kadar ni pogojev za vknjižbo skupne hipoteke pri navedeni glavni nepremičnini, sodišče ne sme zavrniti take vknjižbe tudi za naslednjo navedeno nepremičnino, za katero ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče, ampak le pošlje pravnomočno zavrnjen predlog za vknjižbo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, skupaj z upnikovim predlogom, krajevno pristojnemu sodišču.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 10. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Ip 2854/2017Višje sodišče v Ljubljani · 25. 10. 2017
Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka. V zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika, učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.
- VSL sklep III Cp 2478/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2. 3. 2005besedilo 2003–2008
Kadar ni pogojev za vknjižbo skupne hipoteke pri navedeni glavni nepremičnini, sodišče ne sme zavrniti take vknjižbe tudi za naslednjo navedeno nepremičnino, za katero ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče, ampak le pošlje pravnomočno zavrnjen predlog za vknjižbo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, skupaj z upnikovim predlogom, krajevno pristojnemu sodišču.