iuris
Člen je črtan in nima več besedila. Odločbe spodaj se nanašajo na besedilo, ki je veljalo pred črtanjem; če so na voljo starejše različice, jih izberete pod »Različice besedila«.
§ zakonZakon o zemljiški knjigi · ZZK-1 · velja od 16. 9. 2003

117. člen ZZK-1

(črtan)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 22. 5. 2019Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cp 2488/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019

    Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva. Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za

  • VSK sklep Cp 790/2008Višje sodišče v Kopru · 2009

    Dejansko je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine.

  • VSL sklep II Cp 1720/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2008

    117. čl. ZZK-1 določa, da če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi - imetniku pravice v zemljiški knjigi - poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra. Takšnemu predlogu mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev. Teleološka razlaga omenjene določbe pokaže, da je namen instituta poočitve dovoliti vpis spremembe imena lastnika parcele v primerih jasnega, nedvoumnega oziroma nespornega pravnega nasledstva. Na slednje kaže tudi gramatikalna razlaga določbe, ki v ednini govori o spremembi v sodnem registru in priloženi listini, ki to izkazuje. V skladu s sistematsko razlago pritožbeno sodišče še opozarja, da je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, t.j. postopek, v katerem med udeleženci ni spora.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 24. 9. 2008 ~ · trenutno
  2. 8. 9. 2003 – 23. 9. 2008

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 5. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSL Sodba I Cp 2488/2018
    Višje sodišče v Ljubljani · 22. 5. 2019

    Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva. Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za

  • VSK sklep Cp 790/2008
    Višje sodišče v Kopru · 17. 2. 2009

    Dejansko je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine.

  • VSL sklep II Cp 1720/2008
    Višje sodišče v Ljubljani · 20. 8. 2008besedilo 2003–2008

    117. čl. ZZK-1 določa, da če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi - imetniku pravice v zemljiški knjigi - poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra. Takšnemu predlogu mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev. Teleološka razlaga omenjene določbe pokaže, da je namen instituta poočitve dovoliti vpis spremembe imena lastnika parcele v primerih jasnega, nedvoumnega oziroma nespornega pravnega nasledstva. Na slednje kaže tudi gramatikalna razlaga določbe, ki v ednini govori o spremembi v sodnem registru in priloženi listini, ki to izkazuje. V skladu s sistematsko razlago pritožbeno sodišče še opozarja, da je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, t.j. postopek, v katerem med udeleženci ni spora.