34. člen ZDIJZ
(stroški posredovanja informacij)
(1)Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona.
(2)Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške. Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 20 eurov (z vključenim DDV).
- UPRS Sodba I U 699/2019-20Upravno sodišče RS · 2022
ZDIJZ določa dolžnost obveščanja stranke o zaračunavanju stroškov v vseh primerih, ko ima organ namen zaračunati stroške dostopa do informacije javnega značaja. Ta dolžnost v ZDIJZ ni omejena le na določene primere, zato mora organ, ne glede na to, ali je posamezni prosilec v preteklosti že bil seznanjen, da organ v posameznih primerih zaračunava stroške dostopa do informacije javnega značaja, v vsakem posameznem novem primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilca opozoriti, da mu bo zaračunal stroške dostopa do informacij javnega značaja, saj zaračunavanje stroškov ni obvezno v nobenem primeru.
- UPRS sodba I U 236/2015Upravno sodišče RS · 2015
Sodišče se strinja s tožencem, da jasno in nedvoumno besedilo 34. člena ZDIJZ ne pušča nobenega prostora za drugačno interpretacijo, kot da je vpogled v informacijo brezplačen, morebitno zaračunavanje materialnih stroškov pa se lahko nanaša le na posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.
- VDSS sodba Pdp 733/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2014
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 12. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 699/2019-20Upravno sodišče RS · 21. 12. 2022
ZDIJZ določa dolžnost obveščanja stranke o zaračunavanju stroškov v vseh primerih, ko ima organ namen zaračunati stroške dostopa do informacije javnega značaja. Ta dolžnost v ZDIJZ ni omejena le na določene primere, zato mora organ, ne glede na to, ali je posamezni prosilec v preteklosti že bil seznanjen, da organ v posameznih primerih zaračunava stroške dostopa do informacije javnega značaja, v vsakem posameznem novem primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilca opozoriti, da mu bo zaračunal stroške dostopa do informacij javnega značaja, saj zaračunavanje stroškov ni obvezno v nobenem primeru.
- UPRS sodba I U 236/2015Upravno sodišče RS · 7. 5. 2015besedilo 2014–2015
Sodišče se strinja s tožencem, da jasno in nedvoumno besedilo 34. člena ZDIJZ ne pušča nobenega prostora za drugačno interpretacijo, kot da je vpogled v informacijo brezplačen, morebitno zaračunavanje materialnih stroškov pa se lahko nanaša le na posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.
- VDSS sodba Pdp 733/2014Višje delovno in socialno sodišče · 17. 12. 2014besedilo 2014–2015
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.
- UPRS sodba U 613/2005Upravno sodišče RS · 28. 2. 2007besedilo 2003–2014
V obravnavanem upravnem sporu je sodišče zavzelo manj strogo razlago 2. odstavka 18. člena ZUS, ki se v celoti ujema z jezikovno razlago tega določila, saj to določilo ne pravi, da mora biti zakon kršen v škodo javne koristi, da državni pravobranilec lahko vloži tožbo v upravnem sporu, ampak pravi, da je državni pravobranilec lahko tožnik, kadar meni, da je z upravnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi. Ne gre torej za objektivno presojo, ali je zakon kršen, ali ne, ampak je bistvena subjektivna ocena tožnika, bistveno je torej, ali tožnik meni, da je zakon kršen v škodo javne koristi, za kar pa mora državni pravobranilec navesti razloge oziroma utemeljitev tako kršitve zakona kot škode, ki naj bi nastala za javno korist.