50. člen ZMat
(vpogled v izpitno dokumentacijo in ugovor na oceno)
Kandidat, ki je opravljal izpite splošne mature, ima pravico do elektronskega vpogleda v svojo izpitno dokumentacijo. Obdobje elektronskega vpogleda se prične z dnem seznanitve kandidatov z uspehom pri splošni maturi in traja tri delovne dni. Ne glede na prejšnji odstavek lahko Državni izpitni center v utemeljenih primerih pred začetkom postopka vpogleda določi, da se vpogled izvede v fizični obliki. V obdobju trajanja vpogleda se kandidatu omogoči, da pridobi svojo izpitno dokumentacijo v elektronski (skenirani) obliki. V primeru fizične oblike vpogleda kandidat vloži vlogo za pridobitev kopije svoje izpitne dokumentacije. Kandidat lahko v času trajanja obdobja za vpogled v izpitno dokumentacijo vloži elektronski ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno. V primeru fizične oblike vpogleda lahko kandidat vloži ugovor najpozneje naslednji dan po izvedenem vpogledu. O ugovoru odloča Državna komisija za splošno maturo. Kandidat ugovoru priloži dokazilo o plačanem pavšalnem znesku za stroške ugovora v višini, ki jo na podlagi stroškov, ki nastanejo, določi svet Državnega izpitnega centra, ali odločbo pristojnega centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči, na podlagi katere je oproščen plačila stroškov ugovora. O ugovoru odloči Državna komisija za splošno maturo v 60 dneh po njegovem prejemu. O ugovoru na način izračuna izpitne ocene odloči Državna komisija za splošno maturo na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije kandidata, o ugovoru na oceno pa na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije kandidata in mnenja izvedenca, ki ponovno oceni izpitno polo. Če je ugovor utemeljen, se ocena popravi in se kandidatu plačani znesek za stroške ugovora vrne. Zoper odločitev Državne komisije za splošno maturo ni pritožbe, dopusten je upravni spor v 30 dneh od prejema sklepa.
- UPRS sodba I U 1339/2015Upravno sodišče RS · 2016
Določilo 45. člena ZMat, daje dovolj določno zakonsko pooblastilo ministru, da s podzakonskim aktov uredi postopek ugovora na oceno. Pristojni minister pa je v Pravilniku v določilu 3. odstavka 82. člena določil, da „izvedenec pregleda vse izpitne pole kandidata in poda izvedensko mnenje.“ To pomeni, če kandidat ugovarja oceni za eno izpitno polo, izpit pa ime več izpitnih pol, pritožbeni organ na podlagi izvedenskega mnenja pri odločanju o ugovoru upošteva novo oceno pri vseh izpitnih polah.
- UPRS sklep I U 1479/2012Upravno sodišče RS · 2012
Niti ZMat niti Pravilnik o splošni maturi ne določata, da bi bila maturitetna ocena upravna stvar, ali da bi se o njej oziroma o ugovoru zoper njo odločalo z upravno odločbo ali da bi tožena stranka o ugovorih zoper maturitetno oceno odločala v upravnem postopku. Opredelitev pojma, kaj je upravna stvar, določa ZUP v prvem odstavku 2. člena. Odločitev v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje oziroma preveritev ocenjevanja vsebinsko ne pomeni odločanja o posameznikovi pravici ali obveznosti, prav tako pa se z njim ne ugotavlja, ali ustvarja pravno razmerje med dijakom, ki opravlja maturo in toženo stranko, pač pa gre za opravilo strokovne narave.
- UPRS sodba I U 1414/2010Upravno sodišče RS · 2011
Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika o splošni maturi, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena navedenega Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 11. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1339/2015Upravno sodišče RS · 16. 11. 2016besedilo 2003–2024
Določilo 45. člena ZMat, daje dovolj določno zakonsko pooblastilo ministru, da s podzakonskim aktov uredi postopek ugovora na oceno. Pristojni minister pa je v Pravilniku v določilu 3. odstavka 82. člena določil, da „izvedenec pregleda vse izpitne pole kandidata in poda izvedensko mnenje.“ To pomeni, če kandidat ugovarja oceni za eno izpitno polo, izpit pa ime več izpitnih pol, pritožbeni organ na podlagi izvedenskega mnenja pri odločanju o ugovoru upošteva novo oceno pri vseh izpitnih polah.
- UPRS sklep I U 1479/2012Upravno sodišče RS · 14. 11. 2012besedilo 2003–2024
Niti ZMat niti Pravilnik o splošni maturi ne določata, da bi bila maturitetna ocena upravna stvar, ali da bi se o njej oziroma o ugovoru zoper njo odločalo z upravno odločbo ali da bi tožena stranka o ugovorih zoper maturitetno oceno odločala v upravnem postopku. Opredelitev pojma, kaj je upravna stvar, določa ZUP v prvem odstavku 2. člena. Odločitev v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje oziroma preveritev ocenjevanja vsebinsko ne pomeni odločanja o posameznikovi pravici ali obveznosti, prav tako pa se z njim ne ugotavlja, ali ustvarja pravno razmerje med dijakom, ki opravlja maturo in toženo stranko, pač pa gre za opravilo strokovne narave.
- UPRS sodba I U 1414/2010Upravno sodišče RS · 9. 11. 2011besedilo 2003–2024
Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika o splošni maturi, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena navedenega Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).
- VSRS Sklep I Up 122/2009Vrhovno sodišče RS · 2. 12. 2009besedilo 2003–2024
O maturitetni oceni in o ugovoru zoper to oceno se ne odloča z upravno odločbo in ne v upravnem postopku.
- VSRS Sklep I Up 613/2008Vrhovno sodišče RS · 5. 11. 2009besedilo 2003–2024
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave.
- VSRS Sklep I Up 1240/2006Vrhovno sodišče RS · 14. 1. 2009besedilo 2003–2024
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave. Sodišče prve stopnje razišče dejansko stanje v obravnavani zadevi vedno v okviru tožbenih navedb.
- UPRS sodba U 1969/2005Upravno sodišče RS · 9. 3. 2006besedilo 2003–2024
Preveritev ocene s pomočjo izvedenca, ki je po nalogu tožene stranke ocenjeval v zvezi z ugovorom tožnice obe izpitni poli, svoje delo pa je opravil v skladu s pravili stroke (Lex artis) in sprejetimi navodili (8.alinea 12. člena ZMat). Tožena stranka se je tako pri svoji odločitvi oprla na opravilo strokovne narave (Lex artis), postopek pa je potekal po določilih ZMat in Pravilnika o maturi. Niti ZMat niti Pravilnik pa ne določata, da bi bila maturitetna ocena upravna stvar ali da bi se o njej oziroma o ugovoru zoper njo odločalo z upravno odločbo ali da bi tožena stranka o ugovorih zoper maturitetno oceno odločala v upravnem postopku. Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o pravni stvari v smislu citiranega 2. člena ZUP, ker ocenjevanje (oziroma preveritev ocenjevanja) vsebinsko ne pomeni odločanja o posameznikovi pravici ali obveznosti, prav tako pa se z njim ne ugotavlja ali ustvarja pravno razmerje med dijakom, ki opravlja maturo in toženo stranko, pač pa gre za opravilo strokovne narave (Lex artis). Pač pa gre v konkretnem primeru za posamični akt organa s področja vzgoje in izobraževanja, ki ga urejajo specialni pr