84. člen ZP-1

Sodišče prve stopnje namreč kljub temu, da je predlog za izločitev sodnice bil podan pravočasno (pred izdajo sodbe o prekršku), izdalo sodbo, ne da bi predhodno postopalo v skladu s 87. členom ZP-1 in zahtevo za izločitev odstopilo v odločanje predsedniku oz. predsednici sodišča. Sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga storilec oz. obramba, vendar pa se mora do dokaznih predlogov izrecno opredeliti oz. navesti jasne razloge za odločitev, da določenega dokaza ne bo izvedlo. Teh razlogov pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni najti.

Glede na to, da tudi hišna preiskava v prekrškovnem postopku predstavlja poseg v posameznikovo varovano zasebno sfero ni videti nobenega razloga, da bi pravica iz 36. člena Ustave do nedotakljivosti stanovanja v prekrškovnem postopku uživala drugačno ali celo nižjo stopnjo varstva kot v kazenskem postopku.

Sodišče prve stopnje resda izrecno v obrazložitvi ni navedlo, na podlagi katerih v postopku izvedenih dokazov je ugotovilo, da je obdolženec lastnik vozila, vendar pa je ta zaključek sodišča prve stopnje jasno razviden iz njegove ugotovitve, da je obdolženec odgovoren za prekršek iz e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1 na podlagi 233. člena ZVCP-1, in sicer kot lastnik vozila. Da je obdolženec lastnik tega vozila, jasno izhaja tudi iz njegovega zagovora na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje, na ta dokaz pa se sodišče prve stopnje tudi sklicuje pri svoji odločitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno v izreku povzelo predpis o prekršku glede na opis dejanja v samem izreku, v obrazložitvi pa utemeljeno zaključilo o obdolženčevi odgovornosti za prekršek, sklicujoč se pri tem na 233. člen ZVCP-1, ki govori o odgovornosti lastnika vozila in določa, da se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. V tem primeru se namreč lastnik vozila kaznuje kot storilec prekrška, zato v pritožbi uveljav

Pritožnik je v svoji pritožbi med drugim navedel, da v nadaljnjem postopku zahteva zamenjavo sodnice. Skladno s procesno določbo 86. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) je mogoče zahtevati izločitev sodnika prve stopnje do izdaje sodbe o prekršku, zaradi česar je pritožbeno sodišče navedeno pritožnikovo navedbo štelo kot nestrinjanje s sklepom predsednika Okrajnega sodišča v z dne (četrti odstavek 87. člena ZP-1) in ne za novo zahtevo za izločitev sodnice Okrajnega sodišča v, kar pomeni uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Kot izločitveni razlog za izločitev navedene sodnice je obdolženec pri prvostopnem sodišču navedel, da ta sodnica zoper njega že vodi postopek za podoben prekršek, zaradi česar se mu poraja dvom v nepristranskost odločitve. Pritožnik na tak način uveljavlja izločitveni razlog iz 6. točke 84. člena ZP-1, ki navaja, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Dejstvo, da posamezni sodnik zoper obdolženca že vodi kak drug postopek o prekršku, sam po sebi ni razlog, ki bi kakorkoli vzbujal dvom