35. člen ZP-1

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je mladoletnik izpolnil objektivne zakonske znake prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, saj je oškodovanca spodbujal k pretepu, zadrževanje oškodovanca na prostoru pred vhodom v šolo proti njegovi volji, njegovo porivanje, vlečenje za bundo, objemanje z roko okoli vratu in držanje v tem položaju, brcanje proti njemu in sedenje na njem, pa predstavlja obliko drznega in nasilnega ravnanja do oškodovanca. Na podlagi izpovedb oškodovanca in njegove razredničarke je ugotovilo, da je dokazano, da je mladoletnik pri oškodovancu povzročil občutek strahu in ogroženosti. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se je mladoletnik zavedal nesprejemljivosti opisanega ravnanja in da z njim lahko stori očitani prekršek in je v to tudi privolil. Zaključilo je, da je mladoletnik ob obravnavanem dogodku kljub hiperkinetični motnji vedenja povsem razumel pomen svojega dejanja in je imel svoje ravnanje tudi v oblasti, kar pomeni, da je bil prišteven in njegova odgovornost za storitev obravnavanega prekrška zato ni izključena. Navedeno je odločilno za ugotovitev njegove odgovornosti, samo dejstvo, ali je bil zaradi ugotovljene motnje takrat m

Sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa zato v pritožbenem postopku ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma sprejeti drugačne dokazne ocene.

Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 186. člena ZP-1 in je v izreku sklepa navedlo, kakšen vzgojni ukrep se mladoletniku izreče in glede katerega prekrška se postopek ustavi, v obrazložitvi sklepa pa je opisalo dejanja, ki predstavljajo zakonske znake prekrškov, za katere je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep. Če sodišče ne izvede ustrezno predlaganega dokaza, ima obramba pravico izvedeti razloge, zakaj izvedba dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev zadeve.

Ker obdolžilni predlog temelji izključno na prijavi prijavitelja in vsebuje le povzetek njegove prijave; nikjer pa ni opažanj oziroma ugotovitev policistov (ob ogledu kraja dogodka), bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati policista in ugotoviti, ali in na kakšen način so policisti preverili prijavo prijavitelja. Sodišče prve stopnje bi moralo že glede na načelo iskanja materialne resnice in ob dejstvu, da mladoletnik očitke zanika, samo opraviti vse možne poizvedbe o materialnih in personalnih dokazih, ki bi kazali na utemeljenost (resničnost) prijave prijavitelja, pri čemer je mladoletnikov oče že ves čas opozarjal na neverodostojnost prijavitelja. V primeru odločitve za izrek vzgojnega ukrepa mladoletniku sodišče upošteva, da se praviloma najprej poseže po najmilejšem vzgojnem ukrepu, ki glede na 1. alineo prvega odstavka 33. člena ZP-1 predstavlja ukor ter se ta izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa zlasti, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.

Ker je sodišče prve stopnje v postopku mladoletnika zaslišalo, se v odločbi o prekršku (sklepu) utemeljeno opira na navedbe mladoletnika podane pred sodiščem. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da mladoletnikova reakcija na izzivanje mld. B. B. ne vsebuje znakov silobrana, temveč mladoletnikovo postopanje, ki ga je sam opisal, da je najprej mladoletnika udaril enkrat v ramo, nato pa ga je udaril še večkrat v trebuh, ter obrazec o poškodbi kažejo na vrsto udarcev in udarnino trebušne stene in površinske poškodbe drugih delov glave, udarnine, torej zelo agresivno postopanje mladoletnika. Pritožba navaja, da bi sodišče moralo pridobiti poročilo šole o vedenju mladoletnika, vendar starša, ki sta bila sicer prisotna na zaslišanju mladoletnika in ki sta tudi njegova zakonita zastopnika, tekom postopka pri sodišču nista dala nobenega dokaznega predloga in tako tudi ne predloga za pridobitev poročila šole o predhodnih vedenjih mladoletnika. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZP-1 se ukor izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. Burna reakcija m

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku postopalo skladno z napotki pritožbenega sodišča, saj je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo dokazov in na tej podlagi z gotovostjo ugotovilo ključna dejstva za zaključek, da je največja konstrukcijska hitrost mopeda znamke Piaggio, tip Ciao, 40 km/h, zato bi moralo biti to vozilo registrirano in bi moral imeti mladoletnik za njegovo vožnjo veljavno vozniško dovoljenje katergorije AM.