34. člen ZP-1

Obrazložitev sklepa o prekršku mora vsebovati tudi razloge o odločilnih dejstvih z navedbo, katera dejstva sodišče šteje za dokazana oziroma za nedokazana in iz katerih razlogov. Dokazna ocena sklepa mora vsebovati obrazložitev tudi o subjektivnem delu dejanskega stanja obravnavanega prekrška, to je o stopnji mladoletnikove krivdne odgovornosti za storitev očitanih prekrškov. Iz obrazložitve pa ne izhajajo razlogi in dejstva, na podlagi katerih je sodišče zanesljivo (z gotovostjo!) ugotovilo, da je mladoletni storilec storil vseh šest, v izreku pod točko A) navedenih prekrškov, niti iz obrazložitve ne izhaja pravna podlaga očitanih prekrškov. Prav tako pa so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnih dejstvih in sicer o mladoletnikovem subjektivnem delu dejanskega stanja vseh obravnavanih prekrškov, torej o stopnji njegove krivdne odgovornosti pri domnevni storitvi obravnavanih prekrškov, ne glede na dejstvo, da iz izreka izpodbijanega sklepa v skladu z določbo prvega odstavka člena 186 ZP-1 ne izhaja, da je mladoletni storilec spoznan za odgovornega storitve očitanih prekrškov.

Iz prepričljivih in skladnih izpovedb policistov izhaja, da se je mladoletna obdolženka precej vztrajno in intenzivno zoperstavljala ukazom policistov, ki sta opravljala svoje zakonske naloge, in ju pri tem tudi žalila. V nasprotju z mnenjem mladoletne obdolženke je bilo namreč postopanje policistov, ko so od nje zahtevali naj se identificira z osebnim dokumentom ali vsaj z navedbo imena in priimka, zakonito. Ne glede na to, da se storilka ni strinjala z ukrepi vlade in obveznostjo nošenja mask ter ne glede na to, da je bila prepričana, da je odlok vlade, ki zapoveduje obveznost uporabo zaščitne maske med vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi nezakonit, oziroma, da neupoštevanje te obveznosti ne predstavlja prekrška, bi morala mladoletnica ohraniti primeren in dostojanstven odnos do pooblaščenih uradni oseb in upoštevati njihove ukaze.

Iz zgoraj povzetih ugotovitev je namreč mogoče razbrati, da mladoletnik že uživa alkoholne pijače in da v kritičnih situacijah ni sposoben obvladovati svojega vedenja niti v razmerju do svojih družinskih članov, niti v razmerju do pooblaščenih uradnih oseb. Namen vzgojnih ukrepov je namreč zagotovitev vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika, ki se izvaja z nasveti, opozorili, varstvom in pomočjo ter razvijanjem njegove osebne odgovornosti. Vzgojni ukrep, ki ga je izbralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi, je po oceni pritožbenega sodišča izbran tako, da bi bil ta namen čim bolje dosežen in ob pravilnem upoštevanju vseh okoliščin, ki jih v skladu s 34. členom ZP-1 sodišče upošteva pri izbiri vzgojnega ukrepa.

Ker obdolžilni predlog temelji izključno na prijavi prijavitelja in vsebuje le povzetek njegove prijave; nikjer pa ni opažanj oziroma ugotovitev policistov (ob ogledu kraja dogodka), bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati policista in ugotoviti, ali in na kakšen način so policisti preverili prijavo prijavitelja. Sodišče prve stopnje bi moralo že glede na načelo iskanja materialne resnice in ob dejstvu, da mladoletnik očitke zanika, samo opraviti vse možne poizvedbe o materialnih in personalnih dokazih, ki bi kazali na utemeljenost (resničnost) prijave prijavitelja, pri čemer je mladoletnikov oče že ves čas opozarjal na neverodostojnost prijavitelja. V primeru odločitve za izrek vzgojnega ukrepa mladoletniku sodišče upošteva, da se praviloma najprej poseže po najmilejšem vzgojnem ukrepu, ki glede na 1. alineo prvega odstavka 33. člena ZP-1 predstavlja ukor ter se ta izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa zlasti, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.

Ker je sodišče prve stopnje v postopku mladoletnika zaslišalo, se v odločbi o prekršku (sklepu) utemeljeno opira na navedbe mladoletnika podane pred sodiščem. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da mladoletnikova reakcija na izzivanje mld. B. B. ne vsebuje znakov silobrana, temveč mladoletnikovo postopanje, ki ga je sam opisal, da je najprej mladoletnika udaril enkrat v ramo, nato pa ga je udaril še večkrat v trebuh, ter obrazec o poškodbi kažejo na vrsto udarcev in udarnino trebušne stene in površinske poškodbe drugih delov glave, udarnine, torej zelo agresivno postopanje mladoletnika. Pritožba navaja, da bi sodišče moralo pridobiti poročilo šole o vedenju mladoletnika, vendar starša, ki sta bila sicer prisotna na zaslišanju mladoletnika in ki sta tudi njegova zakonita zastopnika, tekom postopka pri sodišču nista dala nobenega dokaznega predloga in tako tudi ne predloga za pridobitev poročila šole o predhodnih vedenjih mladoletnika. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZP-1 se ukor izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. Burna reakcija m

Glede na to, da je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku mladoletniku z izpodbijanim sklepom za dva prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 izreklo vzgojni ukrep navodila, je očitno ocenilo, da niso podani pogoji za ustavitev postopka o prekršku proti mladoletniku skladno z drugim odstavkom 185. člena ZP-1. Prvostopenjsko sodišče bi moralo pred odločitvijo mnenje Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše ..., na katerega je oprlo odločitev o izreku vzgojnega ukrepa, vročiti mladoletniku oziroma njegovim zakonitim zastopnikom in jim s tem dati možnost, da se o njem izjavijo.