28. člen ZP-1
Odvzem premoženjske koristi
(1)Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom ali zaradi njega.
(2)Korist iz prejšnjega odstavka se odvzame z odločbo oziroma sodbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega oziroma je bil postopek ustavljen, ker je v zakonu določeno, da se storilcu ne izreče sankcija za storjeni prekršek, oziroma mu je bil izrečen vzgojni ukrep.
(3)Odvzem premoženjske koristi obsega odvzem denarja, predmetov in vsake druge premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega. Če to ni mogoče, se storilcu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi. V opravičenih primerih se sme dovoliti, da se denarni znesek, ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi, lahko plača tudi v obrokih, pri čemer pa rok plačila ne sme biti daljši od enega leta.
(4)Premoženjska korist se odvzame po vrednosti v času storitve prekrška. Če je z zakonom, s katerim je določen prekršek, to predpisano, se lahko namesto premoženjske koristi odvzame razlika v ceni.
(5)Glede odvzema premoženjske koristi, ki so jo druge osebe pridobile s prekrškom, se uporabljajo določbe kazenskega zakonika.
- VSK Sklep PRp 414/2024Višje sodišče v Kopru · 2024
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je oškodovanka uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, saj bi ga morala uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku. Zgolj izvensodni poziv ne zadošča, ker oškodovanka ne more prisilno doseči izterjave.
- VSRS Sodba IV Ips 6/2020Vrhovno sodišče RS · 2020
Odvzem premoženjske koristi in premoženjskopravni zahtevek sta različna kazenskopravna instituta, ki se kvečjemu medsebojno dopolnjujeta, pri čemer prejemniki zneskov po obeh institutih tudi niso enaki. Skladno z jezikovno in logično razlago določbe drugega odstavka 141. člena ZP-1 (argumentum a contrario) ter prvega in drugega odstavka 142. člena ZP-1 lahko oškodovanec premoženjskopravni zahtevek za škodo, ki jo je utrpel s prekrškom, o katerem je odločal prekrškovni organ v hitrem postopku, uveljavlja le v civilnem postopku.
- VDSS Sklep Pdp 648/2016Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Pri delu mobilnih delavcev po ZDCOPMD gre za poseben način opravljanja dela, pri katerem delavec ni deležen izrecnih navodil delodajalca glede delovnega časa, vendar pa se kljub temu šteje, da mu je nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo). Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik, iz razloga, ker ni bil pod neposrednim nadzorom tožene stranke, sam odgovoren za prekoračitev omejitve delovnega časa, četudi ga je k takšnemu ravnanju silila tožena stranka.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 7. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep PRp 414/2024Višje sodišče v Kopru · 10. 7. 2024besedilo 2003–2026
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je oškodovanka uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, saj bi ga morala uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku. Zgolj izvensodni poziv ne zadošča, ker oškodovanka ne more prisilno doseči izterjave.
- VSRS Sodba IV Ips 6/2020Vrhovno sodišče RS · 20. 2. 2020besedilo 2003–2026
Odvzem premoženjske koristi in premoženjskopravni zahtevek sta različna kazenskopravna instituta, ki se kvečjemu medsebojno dopolnjujeta, pri čemer prejemniki zneskov po obeh institutih tudi niso enaki. Skladno z jezikovno in logično razlago določbe drugega odstavka 141. člena ZP-1 (argumentum a contrario) ter prvega in drugega odstavka 142. člena ZP-1 lahko oškodovanec premoženjskopravni zahtevek za škodo, ki jo je utrpel s prekrškom, o katerem je odločal prekrškovni organ v hitrem postopku, uveljavlja le v civilnem postopku.
- VDSS Sklep Pdp 648/2016Višje delovno in socialno sodišče · 17. 5. 2017besedilo 2003–2026
Pri delu mobilnih delavcev po ZDCOPMD gre za poseben način opravljanja dela, pri katerem delavec ni deležen izrecnih navodil delodajalca glede delovnega časa, vendar pa se kljub temu šteje, da mu je nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo). Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik, iz razloga, ker ni bil pod neposrednim nadzorom tožene stranke, sam odgovoren za prekoračitev omejitve delovnega časa, četudi ga je k takšnemu ravnanju silila tožena stranka.
- VSL sklep PRp 104/2016Višje sodišče v Ljubljani · 16. 6. 2016besedilo 2003–2026
Ker je sodišče prve stopnje ustavilo postopek proti mladoletniku zaradi ocene, da postopek ne bi bil smotrn oziroma da izrek vzgojnega ukrepa ne bi bil smotrn, ni imelo pravne podlage za izrek odvzema premoženjske koristi.
- VSRS Sodba IV Ips 96/2014Vrhovno sodišče RS · 17. 2. 2015besedilo 2003–2026
Prekrškovni organ je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZP-1 o odvzemu premoženjske koristi pravni osebi odločil po temelju, odmero in dejanski odvzem premoženjske koristi pa je na podlagi drugega odstavka 191. člena ZP-1 opravilo sodišče v posebnem postopku.
- VSL sodba PRp 460/2012Višje sodišče v Ljubljani · 3. 10. 2012besedilo 2003–2026
Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega, premoženje storilca se mora vrniti v položaj pred izvršenim prekrškom.