iuris
§ zakonZakon o prekrških · ZP-1 · velja od 7. 2. 2003

29. člen ZP-1

Uporaba posebnih določb za mladoletnike

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 11. 5. 2022Vse odločbe ↓
  • VSC Sklep PRp 60/2022Višje sodišče v Celju · 2022

    V procesnem smislu se pojem prekrška neznatnega pomena kaže na različne načine. V hitrem postopku o prekršku lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ob oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, kršitelju namesto sankcije izreče opozorilo, vendar pod pogojem, da hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (prvi odstavek 53. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa lahko sodišče ustavi postopek o prekršku, če oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka 136. člena ZP-1). V obeh primerih za uporabo oportunitetnega načela ne zadošča zgolj ocena prekrškovnega organa ali sodišča, da je izvršeni prekršek po materialnopravnih kriterijih neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo na to, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn. Že iz sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, da se mladoletnemu obdolžencu izreče vzgojni ukrep ukor izhaja presoja, da uporaba drugega odstavka 185. člena ZP-1 ne pride

  • VSL sklep PRp 20/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017

    Okoliščina, da mladoletnik pri sebi nima osebne izkaznice ali identifikacijskega dokumenta, ni prekršek.

  • VSRS Sodba IV Ips 105/2011Vrhovno sodišče RS · 2012

    Za primere, ko več prekrškov v steku stori mladoletnik, ZP-1 v 41. členu predpisuje izjemo od splošnega pravila iz 27. člena ZP-1.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 2. 2026

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 5. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSC Sklep PRp 60/2022
    Višje sodišče v Celju · 11. 5. 2022

    V procesnem smislu se pojem prekrška neznatnega pomena kaže na različne načine. V hitrem postopku o prekršku lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ob oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, kršitelju namesto sankcije izreče opozorilo, vendar pod pogojem, da hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (prvi odstavek 53. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa lahko sodišče ustavi postopek o prekršku, če oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka 136. člena ZP-1). V obeh primerih za uporabo oportunitetnega načela ne zadošča zgolj ocena prekrškovnega organa ali sodišča, da je izvršeni prekršek po materialnopravnih kriterijih neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo na to, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn. Že iz sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, da se mladoletnemu obdolžencu izreče vzgojni ukrep ukor izhaja presoja, da uporaba drugega odstavka 185. člena ZP-1 ne pride

  • VSL sklep PRp 20/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 20. 4. 2017

    Okoliščina, da mladoletnik pri sebi nima osebne izkaznice ali identifikacijskega dokumenta, ni prekršek.

  • VSRS Sodba IV Ips 105/2011
    Vrhovno sodišče RS · 21. 2. 2012

    Za primere, ko več prekrškov v steku stori mladoletnik, ZP-1 v 41. členu predpisuje izjemo od splošnega pravila iz 27. člena ZP-1.