174. člen ZP-1

Po 174. členu ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Razlog za izjemo od splošnega pravila o pristojnosti po kraju storitve prekrška (prvi odstavek 77. člena ZP-1) je med drugim v tem, da je treba spoznati mladoletnikovo osebnost in okolje, v katerem živi, zato je navedeno treba upoštevati tudi pri odločanju o tem, katera izmed alternativno določenih naveznih okoliščin ima prednost.

V skladu z določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Ta določba predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišča, po katerih je za postopek zoper polnoletnega storilca prekrška krajevno pristojno praviloma sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen (prvi odstavek 77. člena ZP-1). Razlog za tako ureditev je v aktivnem vključevanju organa socialnega varstva v postopek o prekršku v kraju, kjer mladoletnik prebiva. Na ta način sodišče tudi lažje nadzira izvajanje mladoletniku izrečenega vzgojnega ukrepa, ki ga izvršuje organ socialnega varstva po kraju prebivališča mladoletnika. V navedeni določbi sta krajevni pristojnosti po stalnem ali začasnem prebivališču mladoletnika določeni alternativno. Pristojnost po kraju začasnega bivališča bo vedno podana takrat, ko je mladoletnik nameščen v vzgojnem zavodu, saj je v tem času njegova vzgoja zaupana strokovnjakom tega zavoda.

Ker je v postopku o prekršku proti mladoletniku treba spoznati mladoletnikovo osebnost in okolje, v katerem živi, je krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.

Ko ima mladoletnica vseskozi stalno prebivališče na naslovu, kjer prebivajo tudi njeni starši, medtem ko ima prijavljeno le začasno prebivališče v Dijaškem domu, mora postopek proti mladoletnici voditi tisto okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče mladoletnice.

Ob predhodnem preizkusu krajevne pristojnosti na podlagi vloženega obdolžilnega predloga zoper mladoletnico je bilo ugotovljeno, da se mladoletnica dejansko nahaja na naslovu stalnega bivališča v Štanjelu. Okrajno sodišče v Postojni zato ni imelo pomislekov v zvezi s svojo krajevno pristojnostjo in je prekrškovni postopek zoper njo tudi že začelo. Ko pa se je mladoletnica nato preselila na naslov začasnega prebivališča v Novem mstu, se s tem ni spremenila tudi krajevna pristojnost za obravnavanje prekrška. Časovne meje preizkusa krajevne pristojnosti po prvem odstavku 82. člena ZP-1 so omejene na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.

Po določbi 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.

Glede na določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Glede na to, da je mladoletnik nastanjen v Vzgojnem domu na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Postojni, je višje sodišče izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Postojni razveljavilo ter kot pristojno sodišče za odločanje o vloženem obdolžilnem predlogu Policijske postaje določilo Okrajno sodišče v Postojni.

Načelo neposrednosti v postopku o prekršku ni določeno v takem obsegu, kot to velja za kazenski postopek. Tako v ZP-1 to načelo dejansko velja v primeru izvedbe ustne obravnave po določbi 125. člena ZP-1, kjer se smiselno uporabljajo določbe ZKP o glavni obravnavni v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, medtem ko sicer za redni sodni postopek o prekršku, ki se odvija kot niz narokov, zakonodajalec ni določil, da se morajo pri vsaki spremembi sodnika, ki vodi konkretni postopek o prekršku, znova neposredno izvajati vsi dokazi, ki so že bili izvedeni pred drugim sodnikom, in med bistvenimi kršitvami določb ZP-1 tudi ni določil kot kršitve ravnanja, če je pri izreku sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi (oziroma smiselno, ki ni sodeloval pri izvajanju posameznih dokazov v postopku o prekršku).