14.b člen ZP-1

Ker je nad pravno osebo začet stečajni postopek, zaradi česar glede na prvi odstavek 14.b člena ZP-1 ni pravne podlage, da bi se storilki - pravni osebi izrekla globa za storjena prekrška, četudi je bila v postopku ugotovljena njena odgovornost. Glede na zgoraj izpostavljeno dejstvo podana situacija, ko storilki pravni osebi za očitane prekrške globa ne more biti izrečena, tudi ni zakonske podlage, da bi sodišče pravni osebi naložilo plačilo stroškov postopka.

Pravni subjektiviteti samostojnega podjetnika in nosilca poslovne dejavnosti pravno nista ločeni, kar pomeni, da obveznost z izbrisom dolžnika (samostojnega podjetnika posameznika) iz sodnega registra ne preneha, ampak se izterja iz premoženja dolžnika kot fizične osebe. Četudi bi morala biti sankcija za prekršek po določbi tretjega odstavka 14.b člena ZP-1 v izreku prekrškovne odločbe naložena tožnici kot fizični osebi, ki je bila nosilec statusne oblike, ta pomanjkljivost ne ovira izvršitve odločbe. Navedba statusa kršitelja namreč ne vpliva na identifikacijo zavezanca za izpolnitev obveznosti, zoper katerega je po določbah ZDavP-2 mogoče začeti postopek davčne izvršbe. V vsakem primeru je nosilec obveznosti tudi po prenehanju dejavnosti še vedno isti pravni subjekt - v obravnavanem primeru tožnica, zoper katero je bila zaradi neprostovoljnega plačila dolgovanih obveznosti z izpodbijanimi sklepi v skladu z zakonom začeta davčna izvršba. Po določbah ZDavP-2 ter po upravnosodni praksi ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga, če se to glede na okoliščine zadeve

Dejstvo, da se je zoper družbo začel postopek redne prostovoljne likvidacije, nima vpliva na določbo 14.b člena ZP-1, skladno s katero se pravni osebi ne izreče globa. Pravna oseba in odgovorna oseba sta prejeli vabilo na zaslišanje, v katerem ju je sodišče opozorilo, da bo o zahtevi odločilo brez njunega zaslišanja, če se na vabilo ne bosta odzvali in svojega izostanka opravičili. Na narok se nista zglasili in izostanka nista opravičili. Sodišče prve stopnje je zato imelo v določbi drugega odstavka 69. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 podlago za izdajo sodbe brez zaslišanja in je o zahtevi za sodno varstvo odločilo na podlagi pregleda listinske dokumentacije, ki jo je dokazno ocenilo v povezavi s trditvami storilke v zahtevi za sodno varstvo.

Prekrškovna odločba, ki prenehanja oblike samostojnega podjetnika ne upošteva, je sicer nedosledna z vidika pojasnjenih pravil gospodarskega prava, nikakor pa ne izgubi pomena primernega izvršilnega naslova (17. in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), saj (ne)gospodarski status ne vpliva na identifikacijo pravnega subjekta fizične osebe, ki je edini nosilec naloženih obveznosti, s tem pa tudi edini dolžnik.

Uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi, ko je bil kaznovan kot odgovorna oseba v okviru opravljanja lastne dejavnosti samostojnega podjetnika ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje.

Prenehanje pravne osebe pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku ni ovira, da je pravna oseba spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav nima pravnega naslednika. Seveda pa pravni osebi, v takem primeru sankcij za storjeni prekršek ne bo mogoče izreči.

Prenehanje subjekta, pri katerem je odgovorna oseba delovala, ni upoštevna okoliščina pri izreku sankcije odgovorni osebi za storjeni prekršek.

Kasnejše prenehanje pravne osebe nima nikakršnega vpliva na odgovornost njene odgovorne osebe za storjeni prekršek. Odgovorna oseba s prenehanjem pravne osebe ne preneha obstajati in zato ni nobene ovire, da se ji ne bi izrekla sankcija za storjeni prekršek.