20. člen SPZ

Pravica nekaj zahtevati pomeni pravico oziroma upravičenje do tega, ne pa načina uveljavljanja te pravice. Poglavitno je, da je pravno varstvo zagotovljeno, ki mora biti učinkovito, ker v nasprotnem ne moremo govoriti o pravici. Če torej pravo zagotavlja tožnici pravno varstvo v nepravdnem postopku, v katerem lahko učinkovito zavaruje pravice do plačila dela najemnine za preteklo obdobje, potem je morda sprejemljiva teza sodišča prve stopnje, da ni upravičena do pravnega varstva iz naslova neupravičene obogatitve v pravdnem postopku, posebej glede na okoliščino, da gre za ureditev razmerij med skupnima lastnikoma, v nasprotnem pa sodišče prve stopnje dejansko ni odločalo o pravici tožnice do pravnega varstva iz naslova neupravičene obogatitve in posledično je izostala vsebinska odločitev o tej njeni pravici. Razvoj prava, kot ga je začrtala novejša sodna praksa, v kateri se poudarja ustavni pomen lastninske pravice in s tem, zahteva po učinkovitem pravnem varstvu te pravice, po mnenju pritožbenega sodišča terja v okviru veljavnih predpisov širši spekter možnosti uveljavljanja pravovarstvenih zahtevkov v zvezi z nedopustnimi posegi enega od zakoncev v lastninsko pravico ozi

Najemnine, ki so zapadle v plačilo oziroma so bile pridobljene po razvezi zakonske zveze, ne povečujejo obsega skupnega premoženja. Za te najemnine zato ne more veljati premoženjskopravni režim zakoncev, kot ga določa ZZZDR in kot to velja za civilne plodove, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze ter so zato del skupnega premoženja. Tožnica ne uveljavlja petitorne zaščite, tudi ne zahteva, da se določi drugačen način uporabe poslovnega prostora, zahteva pa, da ji toženec povrne koristi, ki jih je pridobil, s tem, ko je najemnine po razvezi zakonske zveze v celoti zadržal zase. Ko gre za vprašanje utemeljenosti povračilnega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, kot ga uveljavlja tožnica v tem pravdnem postopku, je težko zagovarjati tezo, da bi se o tem pravovarstvenem zahtevku lahko odločalo v nepravdnem postopku, kot načinu ureditve razmerij med skupnimi lastniki v smislu 112. člena ZNP in 115. člen ZNP. Če se pravdni stranki nista dogovorili o delitvi civilnih plodov in je tožnica od toženca zahtevala, da ji plača del prejetih najemnin, je pravna podlaga za presojo utemeljenosti terjatve v zakonskih določbah o neupravičeni obogatitvi

Ker se je ob ureditvi in evidentiranju urejene meje izkazalo, da je imel toženec v posesti zemljišče, ki je last tožnika, in je torej drevesa posekal na tožnikovi nepremičnini, drevesa pa so njen (naravni) plod (20. člen SPZ), je za presojo spora treba uporabiti določila 95. in 96. člena SPZ.

ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis in ni utemeljenega razloga za različno obravnavanje upravičencev, zato imajo tudi člani bivših agrarnih skupnosti, ki jim je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje, pravico zahtevati nadomestilo zaradi možnosti uporabe, pri čemer se smiselno uporabi drugi odstavek 72. člena ZDen. Podlaga tožbe je individualno prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca, zato ne gre za nedeljivo kolektivno terjatev članov bivše agrarne skupnosti.

Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa, tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev. Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca.