Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni inšpekciji – ZZdrI-A (Uradni list RS, št.
2/04) vsebuje naslednjo končno določbo: »
24. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št.
41/04) vsebuje naslednjo končno določbo: »
199. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1A (Uradni list RS, št.
57/08) spreminja 193. člen zakona tako, da se glasi: (začetek veljavnosti zakona) (načrtovanje v prehodnem obdobju)
(1)Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami pripravi začasni načrt upravljanja z vodami za območje celotne države.
(2)Načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. opis stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda,
2. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda,
3. prikaz varstvenih, ogroženih in zavarovanih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih vodah po predpisih o ribištvu,
4. prikaz mreže in rezultatov monitoringa stanja voda,
5. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in rokov za njihovo doseganje,
6. ekonomsko vrednotenje rabe vode ali naplavin in varstva ter urejanja voda,
7. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodno pogodbo, ki se nanaša na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.
(3)Načrt iz prvega odstavka tega člena sprejme vlada v enem letu od uveljavitve tega zakona, v postopku sprejemanja pa se ne uporabljajo določbe o sodelovanju javnosti iz 58. člena tega zakona.
(4)Do sprejetja začasnega načrta upravljanja z vodami iz prvega odstavka tega člena se za upravljanje z vodami uporabljajo obstoječe vodnogospodarske osnove.
(5)Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami lahko sprejemajo podrobnejši načrti upravljanja z vodami.«; spreminja 199. člen zakona tako, da se glasi:
(1)Pravna ali fizična oseba, ki rabi vodno ali morsko dobro ali odvzema naplavine, pa je za takšno rabo predpisana pridobitev vodnega dovoljenja ali koncesije in teh aktov nima, mora v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona.
(2)Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena veljajo določbe prejšnjega odstavka tudi za osebo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3)Vloga iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati opis obsega in načina rabe vodnega ali morskega dobra ali odvzema naplavin in pravnomočno uporabno dovoljenje za objekt in napravo, s katero rabi ali izkorišča vodo ali naplavine, če je bilo to predpisano.
(4)V primerih iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda vodno dovoljenje, vlada pa podeli koncesijo brez javnega razpisa skladno z določbami tega zakona.
(5)Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne vloži vloge v predpisanem roku, inšpektor, pristojen za vode, prepove uporabo objekta in naprave iz tretjega odstavka tega člena ter odredi njeno odstranitev ob smiselni uporabi določb 122. člena tega zakona.
(6)Prepovedi uporabe ter odstranitve objekta in naprave iz prejšnjega odstavka se ne izreče, če gre za objekt ali napravo, ki se jo uporablja za oskrbo s pitno vodo.«; spreminja 201. člen zakona tako, da se glasi: (drugi primeri) (obstoječi objekti na vodnih in priobalnih zemljiščih)
(1)Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če:
1. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
2. se s tem ne poslabšuje stanja voda,
3. je omogočeno izvajanje javnih služb,
4. se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(2)Če je bilo na vodnem ali priobalnem zemljišču pred uveljavitvijo tega zakona izdano dovoljenje za poseg v prostor, ki ni dovoljen po določbah 37. člena tega zakona, lahko imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom.
(3)Prostorski akti države ali lokalne skupnosti, ki na vodnem ali priobalnem zemljišču omogočajo izvedbo posegov, ki so po določbah 37. člena tega zakona prepovedani, se morajo uskladiti z določbo tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 88. člen
(1)Pravni ali fizični osebi, ki je pridobila koncesijo za vzrejo vodnih organizmov za trg, za katere je treba v skladu s spremenjeno 8. točko prvega odstavka 125. člena zakona pridobiti vodno dovoljenje, ministrstvo koncesijo nadomesti z vodnim dovoljenjem v skladu z določbami 127. in 128. člena zakona najkasneje v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(2)Z vodnim dovoljenjem iz prejšnjega odstavka se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi.
(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo z vodnim dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena spremeni čas, obseg in pogoje izvajanja vodne pravice, če je to potrebno zaradi prilagoditve določbam tega zakona.
(4)Če bi zaradi prilagoditve določbam tega zakona osebi iz prvega odstavka tega člena nastali nesorazmerni stroški, ministrstvo z vodnim dovoljenjem zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev določbam tega zakona. 89. člen (sprememba koncesije v vodno dovoljenje) (sprememba vodnega dovoljenja v koncesijo)
(1)Za primere, ko je pravna ali fizična oseba pridobila vodno dovoljenje za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za kar je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena zakona pridobiti koncesijo, vlada izda koncesijski akt v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(2)Koncesijo iz prejšnjega odstavka se podeli za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v vodnemu dovoljenju.
(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko s koncesijskim aktom spremeni čas, obseg in pogoje izvajanja vodne pravice, če je to potrebno zaradi prilagoditve določbam tega zakona.
(4)Imetniku vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, se podeli koncesija brez javnega razpisa.
(5)Če bi zaradi prilagoditve določbam tega zakona osebi iz prvega odstavka tega člena nastali nesorazmerni stroški, se ji lahko zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev določbam tega zakona ali podaljša čas trajanja koncesije.
(6)Osebi iz prvega odstavka tega člena se v šestih mesecih po uveljavitvi koncesijskega akta izda odločba o določitvi koncesionarja, koncesijska pogodba pa mora biti sklenjena v treh mesecih po dokončnosti te odločbe.
(7)Če oseba iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe, vodna pravica preneha, razen če so razlogi za prekoračitev roka sklenitve koncesijske pogodbe na strani koncedenta.
(8)O prenehanju vodne pravice iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda odločbo.
(9)Oseba iz prvega odstavka tega člena je dolžna plačevati za vodno pravico v višini, ki je sorazmerna preostanku njenega trajanja, določi pa se s koncesijskim aktom. 90. člen
(1)Podeljene vodne pravice je treba prilagoditi spremenjenemu 71. členu zakona v petih letih od uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka spremenjenega 71. člena zakona.
(2)Če bi zaradi določitve ekološko sprejemljivega pretoka iz prejšnjega odstavka nastali nesorazmerni stroški, ministrstvo zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev ekološko sprejemljivemu pretoku. 91. člen (določitev ekološko sprejemljivega pretoka v obstoječih vodnih dovoljenjih in koncesijah) (vpis vodnih zemljišč v zemljiško knjigo) Za zemljišča, ki so na podlagi prvega odstavka 182. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) prešla v last Republike Slovenije, pa še niso vpisana v zemljiško knjigo, se vpis v zemljiški knjigi opravi na predlog ministrstva. 92. člen
(1)Seznam obstoječih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, ki so postali vodna infrastruktura na podlagi 190. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1), je podlaga za vpis ustrezne stvarnopravne pravice v zemljiški knjigi.
(2)Postopek za vpis v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka se izvede na predlog ministrstva. 93. člen (vpis vodne infrastrukture v zemljiško knjigo) (začeti postopki)
(1)Postopki za pridobitev koncesije za vzrejo vodnih organizmov za trg, za katere je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s spremenjeno 8. točko prvega odstavka 125. člena zakona, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku, določenem s tem zakonom.
(2)Postopki za pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za katere je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena pridobiti koncesijo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku za podelitev koncesije, določenem s tem zakonom. 94. člen Določba spremenjenega tretjega odstavka 162. člena zakona se uporablja do začetka delovanja pokrajin. 95. člen (financiranje medobčinskih in regionalnih vodovodov v prehodnem obdobju) (dokončanje začetih postopkov za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor in izdajo vodnega soglasja)
(1)Določbe spremenjenega 151. člena zakona, 151.a člena tega zakona, spremenjenega 152. in 153. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve predpisa o podrobnejši določitvi vloge za izdajo projektnih pogojev, pogojev za druge posege v prostor in za izdajo vodnega soglasja, ki mora biti sprejet najkasneje do 31. 12. 2008.
(2)Za odločanje o zahtevah za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor, vloženih pred uveljavitvijo predpisa iz prejšnjega odstavka, se uporablja določba 151. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1).
(3)Za odločanje o vlogah za izdajo vodnega soglasja, ki so bile vložene pred uveljavitvijo predpisa iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe 152. in 153. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1). 96. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1B (Uradni list RS, št.
57/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 23. člen (začetek veljavnosti) (vodna dovoljenja, za katera se šteje, da se glasijo na vsakokratnega lastnika objekta, v katerem se izvaja vodna pravica) Za vodna dovoljenja za neposredno rabo vode iz 1. in 4. točke prvega odstavka 125. člena zakona, izdana fizičnim osebam in ne gre za izvajanje dejavnosti, do uveljavitve tega zakona, se šteje, da so izdana na vsakokratnega lastnika objekta, v katerem se izvaja vodna pravica, v skladu z drugim odstavkom 128. člena zakona. 24. člen Imetniki vodnih pravic za rabe vode, za katero je v skladu s petim odstavkom 108. člena zakona potrebno evidentiranje posebne rabe vode, nadaljujejo z izvajanjem teh pravic do izteka obdobja, za katerega jim je bila vodna pravica podeljena. 25. člen (prehod na evidentirano posebno rabo vode) (prenehanje veljavnosti koncesijskih aktov pri podeljenih koncesijah)
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati koncesijski akti za rabo vode za gojenje morskih organizmov ali za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 km2, za pristanišče ali sidrišče in je investitor oseba zasebnega prava in koncesijski akti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, uporabljajo pa se do pravnomočnosti vodnih dovoljenj, izdanih v skladu z 8., 9. in 11. točko prvega odstavka 125. člena zakona.
(2)Ministrstvo koncesijo iz prejšnjega odstavka nadomesti z vodnim dovoljenjem najpozneje v šestih letih od uveljavitve tega zakona.
(3)Do pravnomočnosti vodnih dovoljenj iz prejšnjega odstavka izvajajo dosedanji imetniki koncesij iz prvega odstavka tega člena vodno pravico v skladu s koncesijskimi akti iz prvega odstavka tega člena, sklenjenimi koncesijskimi pogodbami in določbami zakona, ki se nanašajo na koncesije.
(4)Z vodnim dovoljenjem iz drugega odstavka tega člena se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu iz prvega odstavka tega člena in sklenjenih koncesijskih pogodbah, določi se ekološko sprejemljivi pretok, če ta še ni bil določen, in ugotovi prenehanje koncesije.
(5)Pobude za podelitev koncesije za rabo vode iz prvega odstavka tega člena, podane do uveljavitve tega zakona, glede katerih še ni bil izdan koncesijski akt, se štejejo za vloge za pridobitev vodnega dovoljenja.
(6)Vloge za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode, za katere je treba v skladu z 8., 9. in 11. točko prvega odstavka 125. člena zakona pridobiti vodno dovoljenje, glede katerih je vlada že odločila in obvestila pobudnika, da ne bo začela postopka izdaje koncesijskega akta, ministrstvo zavrže. 26. člen
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati koncesijski akti za rabo vode za gojenje morskih organizmov ali za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 km2, za pristanišče ali sidrišče in je investitor oseba zasebnega prava in koncesijski akti za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, in še ni bil začet postopek izbire koncesionarja na podlagi javnega razpisa oziroma še ni bila izdana odločba o izbiri koncesionarja.
(2)Ministrstvo v primerih iz prejšnjega odstavka izda vodno dovoljenje po uradni dolžnosti. 27. člen (prenehanje veljavnosti koncesijskih aktov, v primerih, ko postopek podelitve koncesije še ni bil zaključen) (prehod vodnih dovoljenj za naravno zdravilišče po predpisih o zdravstveni dejavnosti na koncesije) Pravni ali fizični osebi, ki ima vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za naravno zdravilišče po predpisih o zdravstveni dejavnosti, vlada na podlagi zahteve za podaljšanje vodne pravice izda koncesijski akt v skladu z drugim odstavkom 139. člena zakona. 28. člen Organ v sestavi ministrstva, pristojnega za pomorstvo, prevzame v skladu s 17. členom tega zakona najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega zakona naloge, opremo, dokumentacijo in pravice proračunske uporabe za izvajanje prenesenih nalog od organa v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje, ter ustrezno dokumentacijo in kadre, ki neposredno opravljajo operativne naloge, od dosedanjega izvajalca gospodarske javne službe urejanja voda. 29. člen (prenos posameznih nalog) (predpis ministra) Minister izda predpis iz petega odstavka 108. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. 30. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 1. člen v delu, ki se nanaša na program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja, 2. in 3. člen ter Priloga 1 Uredbe o programu strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja za izvajanje vodovarstvenega nadzora (Uradni list RS, št. 30/12). 31. člen (prenehanje veljavnosti) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1C (Uradni list RS, št.
100/13) za 199. členom zakona dodaja 199.a člen, ki se glasi:
(1)Ne glede na določbo prejšnjega člena mora pravna ali fizična oseba, ki rabi vodo na dan uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in ji ni bila podeljena koncesija, v treh mesecih od uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) dati pobudo za izdajo koncesijskega akta.
(2)Pobuda iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obseg in način rabe vode, ki vključuje hidrogeološko poročilo s prikazom vplivnega območja rabe vode.
(3)Vloge za izdajo koncesije in pobude za izdajo koncesijskega akta za vrste rabe vode iz prvega odstavka tega člena, vložene do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13), se štejejo za pobude v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4)Vloge za izdajo koncesije iz drugega odstavka 208. člena tega zakona se štejejo za pobude v skladu z prvim odstavkom tega člena.
(5)V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada podeli koncesijo brez javnega razpisa v skladu z določbami tega zakona. Ne glede na drugi odstavek 208. člena tega zakona vlada podeli koncesijo brez javnega razpisa v skladu z določbami tega zakona v primerih iz prejšnjega odstavka.
(6)Če je za pridobitev koncesije iz prejšnjega odstavka vloženih več pobud oziroma vlog na istem vodnem telesu ali viru vode, vlada v koncesijskem aktu predpiše merila in pogoje, ki upoštevajo tudi skladnost obstoječe rabe vode s cilji upravljanja voda in načrtom upravljanja voda, razpoložljivost vodnega telesa in prednostno oskrbo s pitno vodo ter količino dejansko rabljene vode v letu 2012.
(7)Ne glede na določbo prejšnjega člena mora pravna ali fizična oseba, ki rabi vodo na dan uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, in vodnega dovoljenja nima, v treh mesecih od uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) podati vlogo za izdajo vodnega dovoljenja.
(8)Vloge za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vode, vložene do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13), se štejejo za vloge v skladu s prejšnjim odstavkom.
(9)Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena inšpektor, pristojen za vode, izreče ukrep iz 175. člena tega zakona, če pravna ali fizična oseba iz prvega oziroma sedmega odstavka tega člena ne vloži pobude iz prvega odstavka tega člena oziroma vloge iz sedmega odstavka tega člena v predpisanem roku.
(10)Če je pravna ali fizična oseba podala vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali podala pobudo za izdajo koncesijskega akta v primerih in v roku iz tega člena, pa ji je že bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi posebne rabe vode brez vodne pravice, se izvršba inšpekcijskega ukrepa odloži do dokončne odločitve organa o vloženi vlogi oziroma pobudi za izdajo koncesijskega akta.
(11)Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena in prejšnji odstavek se ukrep prepovedi uporabe objekta in naprave ne izreče, če gre za objekt ali napravo, pri kateri se voda uporablja tudi za oskrbo s pitno vodo ali ogrevanje stanovanjske stavbe.
(12)Vlada izda koncesijske akte, ministrstvo pa vodna dovoljenja na podlagi tega člena najpozneje do 31. decembra 2014.«; dodaja 199.b člen, ki se glasi: (podelitev vodne pravice v prehodnem obdobju) (nadomestilo za rabo vode)
(1)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) rabila vodo, za katero je predpisana pridobitev koncesije za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, pa ji koncesija do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bila podeljena, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
(2)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) pridobila koncesijo za proizvodnjo pijač, vendar je vodo rabila že pred podelitvijo koncesije, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
(3)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) pridobila koncesijo za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda in je vodo rabila že pred podelitvijo koncesije, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
(4)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) rabila vodo, za katero je predpisana pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, pa ji vodno dovoljenje do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bilo izdano, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
(5)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, ali vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne vode ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti in je vodo rabila že pred dokončnostjo vodnega dovoljenja, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
(6)Nadomestilo za rabo vode se plača v primeru iz:
- prvega in četrtega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe vode do 31. decembra 2013 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2013;
- drugega in tretjega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe vode do podelitve koncesije in
- petega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe do dokončnosti vodnega dovoljenja.
(7)Ne glede na prejšnji odstavek se nadomestilo za rabo vode iz prvega do petega odstavka tega člena ne plačuje za obdobje pred 1. januarjem 2005.«; dodaja 199.c člen, ki se glasi:
(1)O plačilu nadomestila za rabo vode v primeru vodnega dovoljenja odloči ministrstvo z odločbo, v primeru koncesije pa se plačilo nadomestila za rabo vode uredi s koncesijsko pogodbo. Če je bila za rabo vode, za katero se plača nadomestilo za rabo vode, pobuda oziroma vloga za izdajo koncesijskega akta ali vodnega dovoljenja umaknjena ali ni bila vložena, o plačilu nadomestila za rabo vode odloči po uradni dolžnosti ministrstvo z odločbo.
(2)Nadomestilo za rabo vode se plača v enkratnem znesku ali v največ 30 letnih obrokih oziroma v največ toliko letnih obrokih, kolikor znaša število let do izteka obdobja, za katero je vodna pravica podeljena. Če je znesek nadomestila za rabo vode nižji od 10.000 eurov, se nadomestilo za rabo vode plača v enkratnem znesku. Pri obročnem plačilu se obračunajo referenčne obresti, ki so določene v višini referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki velja na dan izdaje vsakokratne odločbe oziroma izdaje računa.
(3)Če se nadomestilo za rabo vode plača v enkratnem znesku, obveznost plačila nadomestila za rabo vode nastopi v 60 dneh od dokončnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena oziroma v 60 dneh od izdaje računa na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe.
(4)Če se nadomestilo za rabo vode plačuje obročno, zapade obveznost za plačilo posameznega obroka 31. decembra v letu, v katerem je treba plačati posamezen obrok nadomestila za rabo vode.
(5)Prihodki od plačila nadomestila za rabo vode so prihodek sklada za vode iz 162. člena tega zakona.
(6)Nadomestilo za rabo vode se plačuje na podračune, določene s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(7)Za nepravočasno plačano nadomestilo za rabo vode je treba plačati zakonske zamudne obresti.«; dodaja 199.č člen, ki se glasi: (način plačila nadomestila za rabo vode) (izračun višine nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač)
(1)Višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač se za posamezno leto izračuna za pivo kot zmnožek 5,9 eura na m³ prodanega piva in skupne količine prodanega piva v posameznem letu, izražene v m³, oziroma za vode in brezalkoholne pijače kot zmnožek 2 eurov na m³ prodane mineralne, izvirske, namizne vode ali brezalkoholne pijače ter skupne količine prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražene v m³.
(2)Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primerih iz četrtega in petega odstavka 199.b člena tega zakona, razen če gre za odvzem vode, ki je manjši od 50.000 m³ na leto, pri čemer se višina nadomestila za rabo vode izračuna kot zmnožek 0,65 eura na m³ odvzete vode in skupne količine odvzete vode iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, v posameznem letu.
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač 20 odstotkov za leto 2005, 40 odstotkov za leto 2006, za leto 2007 pa 80 odstotkov zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.«; dodaja 199.d člen, ki se glasi:
(1)Višina nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se za posamezno leto izračuna po naslednji enačbi: P = 0,01 × C × Q × Δ
T × 4,2 pri čemer so:
- P: višina nadomestila za rabo vode, izražena v eurih,
- C: cena povprečne prodajne vrednosti 1MJ toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja za posamezno leto znaša 0,015964 eurov,
- Q: letna količina izčrpane podzemne vode iz posameznega zajetja, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode,
- ΔT: se izračuna na naslednji način: a) če je T
vir ≤ 30 °C: ΔT = T
vir – 12 °C; b) če je 30 °C < T
vir ≤ 50 °C: ΔT = T
vir – 18 °C; c) če je T
vir > 50 °C: ΔT = T
vir – 35 °C.
(2)T
vir iz prejšnjega odstavka je povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine.«; dodaja 199.e člen, ki se glasi: (izračun višine nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda) (plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj)
(1)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) že izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, ali ji je bilo izdano vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti, pa ji do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico, mora poravnati plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj.
(2)Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, se plača od dokončnosti vodnega dovoljenja do 31. decembra 2013 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2013. Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti se plača od dokončnosti vodnega dovoljenja do dokončnosti odločbe o določitvi koncesionarja na podlagi koncesijskega akta v skladu s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 57/12).
(3)O plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj odloči ministrstvo z odločbo.
(4)Za določitev načina plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 199.c člena tega zakona.
(5)Za določitev višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 199.č in 199.d člena tega zakona.«; dodaja 199.f člen, ki se glasi:
(1)Pravne ali fizične osebe iz drugega in tretjega odstavka 199.b člena tega zakona, ki so pridobile koncesijo na podlagi 199. člena tega zakona ali 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) lahko zahtevajo vračilo razlike plačil med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode, izračunanim v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: razlika plačil).
(2)Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz pete alinee drugega odstavka 199.g člena tega zakona in se ga pošlje ministrstvu.
(3)Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.g člena ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo višji od zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona, se razlika vrne na podlagi sklenjenega aneksa h koncesijski pogodbi.
(4)Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.g člena tega zakona ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo nižji od zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona, se plača razlika kot nadomestilo za rabo vode v skladu s 199.c členom tega zakona.
(5)Razlika plačil iz tretjega odstavka tega člena se vrne osebam iz prvega odstavka tega člena s podračuna državnega proračuna »Prihodki od podeljenih koncesij za vodno pravico, ki pripadajo državi« brezobrestno v 30 letnih obrokih oziroma v največ toliko letnih obrokih, kolikor znaša število let do izteka obdobja, za katero je koncesija podeljena. Vračilo posameznega obroka zapade 31. decembra v letu, v katerem je treba vrniti posamezni obrok. Če je skupna višina razlike nižja od 10.000 eurov, se vrne v enkratnem znesku, in sicer v 60 dneh po izdanem dobropisu.«; dodaja 199.g člen, ki se glasi: (postopek obračuna razlike plačil) (podatki za izračun višine nadomestila za rabo vode, plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj in za obračun razlike plačil)
(1)Pravna ali fizična oseba iz prvega do petega odstavka 199.b člena tega zakona in prvega odstavka 199.e člena tega zakona mora poslati ministrstvu v primeru koncesije oziroma Agenciji Republike Slovenije za okolje v primeru vodnih dovoljenj podatke, potrebne za izračun nadomestila za rabo vode in plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, oziroma lahko pošlje zahtevek za obračun razlike plačil v skladu s prejšnjim členom.
(2)Podatki iz prejšnjega odstavka so za izračun:
- višine nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- višine nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda ali za rabo termalne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti: povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine (T
vir) in letna količina izčrpane podzemne vode iz posameznega zajetja, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- višine nadomestila za rabo vode in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, če je odvzem vode manjši od 50.000 m³ na leto: količina v m³ odvzete vode v posameznem letu, podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode ter podatek o upravljavcu objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo;
- višine nadomestila za rabo vode in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, če je odvzem vode večji ali enak 50.000 m³ na leto: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³ ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- razlike plačil v primeru izdane koncesije: podatki o dejanski rabi vode pred podelitvijo koncesije in podatki o številki koncesijske pogodbe ter podatke iz prve in druge alinee tega odstavka.
(3)Podatke iz prejšnjega odstavka je treba predložiti najpozneje do 31. januarja 2014 na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.«; dodaja 199.h člen, ki se glasi:
(1)Ministrstvo na podlagi podatkov iz prejšnjega člena preveri pravilnost posredovanih podatkov na podlagi:
- podatkov o vodnih povračilih iz evidenc, ki jih vodi ministrstvo,
- podatkov upravljavca objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo,
- podatkov iz opravljenega inšpekcijskega nadzora,
- podatkov iz vodne knjige in
- podatkov iz poslovnih knjig.
(2)Če na podlagi preverjanja iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti pravilnih podatkov o količini odvzete vode ali izčrpane podzemne vode, potrebnih za izračun nadomestila za rabo vode ali plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, se šteje, da je pravna ali fizična oseba rabila vodo obsegu, opredeljenem v vlogi oziroma pobudi za podelitev vodne pravice, če ta ni vložena, pa v obsegu, ugotovljenem v trenutku odločanja.
(3)Organi, ki vodijo centralni register prebivalstva in registre pravnih oseb, so dolžni dati ministrstvu za namen ugotavljanja pravilnosti podatkov iz prejšnjega člena podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane v registre, vključno s historičnimi podatki, in sicer: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo in EMŠO fizične osebe, podatke o umrlih fizičnih osebah oziroma ime, naslov sedeža in matično številko pravne osebe ter podatke o prenehanju pravnih oseb oziroma naziv pravne osebe, naslov sedeža, matično številko pravne osebe, podatek o prenehanju in o spremembah teh podatkov ter davčno številko, pa tudi podatke o letnih količinah podzemne vode in podatke o letnih količinah prodane mineralne, izvirske, namizne vode, brezalkoholne pijače ali piva, ki jo je pravna oseba dala v promet.
(4)Pravna ali fizična oseba iz drugega odstavka tega člena mora na zahtevo ministrstva za namen odločanja o plačilu nadomestila za rabo vode, plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj in obračuna razlike plačil, preverjanja posredovanih podatkov in nadzora zagotoviti:
- dostop in vpogled v podatke v svojih poslovnih knjigah in evidencah,
- izpis podatkov iz svojih poslovnih knjig in evidenc v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v standardni obliki, ki omogoča preprosto nadaljnje elektronsko obdelovanje podatkov, in
- dostop in vpogled v programsko in strojno opremo ter svoje zbirke podatkov.«; dodaja 199.i člen, ki se glasi: (postopek ugotavljanja pravilnosti podatkov) (odvzem vodne pravice)
(1)Če pravna ali fizična oseba iz prvega do tretjega odstavka 199.b člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode, se koncesija odvzame v skladu s 147. členom tega zakona.
(2)Če pravna ali fizična oseba iz četrtega in petega odstavka 199.b člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.
(3)Če pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka 199.e člena tega zakona ne poravna plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.«; dodaja 199.j člen, ki se glasi: Ne glede na tretji odstavek 123. člena tega zakona in drugi odstavek 141. člena tega zakona se plačilo za vodno pravico v primerih iz prvega in četrtega odstavka 199.b člena tega zakona in prvega odstavka 199.e člena tega zakona začne plačevati po pridobitvi vodne pravice za obdobje od 1. januarja 2014 dalje.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »
4. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1D (Uradni list RS, št.
40/14) spreminja 199.č člen zakona tako, da se glasi: (plačilo za vodno pravico od 1. januarja 2014) (izračun višine nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač)
(1)Višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač se za posamezno leto izračuna za pivo kot zmnožek 5,9 eura na m³ prodanega piva in skupne količine prodanega piva v posameznem letu, izražene v m³, oziroma za vode in brezalkoholne pijače kot zmnožek 2 eurov na m³ prodane mineralne, izvirske, namizne vode ali brezalkoholne pijače ter skupne količine prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražene v m³.
(2)Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primerih iz četrtega in petega odstavka 199.b člena tega zakona.
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač 20 odstotkov za leto 2005, 40 odstotkov za leto 2006, za leto 2007 pa 80 odstotkov zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.«; spreminja 199.g člen zakona tako, da se glasi:
(1)Pravna ali fizična oseba iz prvega do petega odstavka 199.b člena tega zakona in prvega odstavka 199.e člena tega zakona mora poslati ministrstvu v primeru koncesije oziroma Agenciji Republike Slovenije za okolje v primeru vodnih dovoljenj podatke, potrebne za izračun nadomestila za rabo vode in plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, oziroma lahko pošlje zahtevek za obračun razlike plačil v skladu s prejšnjim členom.
(2)Podatki iz prejšnjega odstavka so za izračun:
- višine nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- višine nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda ali za rabo termalne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti: povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine (T
vir) in letna količina izčrpane podzemne vode iz posameznega zajetja, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- višine nadomestila za rabo vode in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³ ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- razlike plačil v primeru izdane koncesije: podatki o dejanski rabi vode pred podelitvijo koncesije in podatki o številki koncesijske pogodbe ter podatke iz prve in druge alinee tega odstavka.
(3)Podatke iz prejšnjega odstavka je treba predložiti najpozneje do 31. januarja 2014 na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Ne glede na prejšnji stavek je treba podatke iz tretje alinee drugega odstavka tega člena predložiti po pozivu Agencije Republike Slovenije za okolje na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.«; za 203. členom zakona dodaja 203.a člen: (podatki za izračun višine nadomestila za rabo vode, plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj in za obračun razlike plačil) (načrtovanje in dovoljevanje posegov do določitve ogroženih območij)
(1)Do določitve plazljivih, plazovitih in erozijskih območij, razen območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, v skladu s 83. členom tega zakona in do uveljavitve predpisov iz 85. člena tega zakona, temelji odločitev o načrtovanju in dovoljevanju posegov na teh območjih na strokovnih podlagah, ki jih na podlagi javnega pooblastila potrdi javni zavod, ustanovljen za izvajanje opazovanja hidroloških ali erozijskih pojavov, s katerimi je izkazano, da se z izvedbo novih prostorskih ureditev ne poveča stopnja ogroženosti.
(2)Javni zavod iz prejšnjega odstavka ne sme izdelovati ali sodelovati pri izdelavi strokovnih podlag. Stroški potrditve strokovnih podlag bremenijo nosilca načrtovanega posega.«; spreminja 25. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št.
57/12) tako, da se glasi: »
25. člen
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati koncesijski akti za rabo vode za gojenje morskih organizmov ali za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 km2, za pristanišče ali sidrišče in je investitor oseba zasebnega prava in koncesijski akti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, uporabljajo pa se do pravnomočnosti vodnih dovoljenj, izdanih v skladu z 8., 9. in 11. točko prvega odstavka 125. člena zakona.
(2)Ministrstvo koncesijo iz prejšnjega odstavka nadomesti z vodnim dovoljenjem najpozneje v šestih letih od uveljavitve tega zakona.
(3)Do pravnomočnosti vodnih dovoljenj iz prejšnjega odstavka izvajajo dosedanji imetniki koncesij iz prvega odstavka tega člena vodno pravico v skladu s koncesijskimi akti iz prvega odstavka tega člena, sklenjenimi koncesijskimi pogodbami in določbami zakona, ki se nanašajo na koncesije.
(4)Ne glede na prejšnji odstavek se predlogi za spremembo koncesije iz prvega odstavka tega člena, vloženi pred nadomestitvijo z vodnim dovoljenjem v skladu z drugim odstavkom tega člena, štejejo za vloge za spremembo vodnega dovoljenja in se o njih odloči hkrati z nadomestitvijo koncesije z vodnim dovoljenjem.
(5)Z vodnim dovoljenjem iz drugega odstavka tega člena se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu iz prvega odstavka tega člena in sklenjenih koncesijskih pogodbah, določi se ekološko sprejemljivi pretok, če ta še ni bil določen, in ugotovi prenehanje koncesije.
(6)Pobude za podelitev koncesije za rabo vode iz prvega odstavka tega člena, podane do uveljavitve tega zakona, glede katerih še ni bil izdan koncesijski akt, se štejejo za vloge za pridobitev vodnega dovoljenja.
(7)Vloge za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode, za katere je treba v skladu z 8., 9. in 11. točko prvega odstavka 125. člena zakona pridobiti vodno dovoljenje, glede katerih je vlada že odločila in obvestila pobudnika, da ne bo začela postopka izdaje koncesijskega akta, ministrstvo zavrže.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 32. člen (prenehanje veljavnosti koncesijskih aktov pri podeljenih koncesijah) (prehod na posebno rabo vode za pridobivanje toplote) Ministrstvo na predlog imetnika vodne pravice za posebno rabo vode za tehnološke namene nadomesti z vodnim dovoljenjem za posebno rabo za pridobivanje toplote, če gre za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z novo 46. točko 7. člena zakona. 33. člen
(1)V postopkih celovite presoje vplivov na okolje, začetih do uveljavitve tega zakona, se odločitev o sprejemljivosti plana na okolje sprejme ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
(2)V postopkih presoje vplivov na okolje, začetih do uveljavitve tega zakona, se odločitev o okoljevarstvenem soglasju izda ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
(3)V postopkih izdaje mnenja k prostorskemu aktu, začetih do uveljavitve tega zakona, se mnenje nosilca urejanja prostora izda ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
(4)V postopkih izdaje vodnega soglasja, začetih do uveljavitve tega zakona, se vodno soglasje izda ob upoštevanju utemeljitve iz novega tretjega odstavka 37. člena zakona za posege, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. 34. člen (z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve v prehodnem obdobju) (merjenje in poročanje o odvzetih količinah vode in prehod na evidentirano posebno rabo vode)
(1)Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka spremenjenega 108. člena zakona mora imetnik vodne pravice poročati ministrstvu o odvzetih količinah na način in v obsegu, določenima z aktom, s katerim je bila vodna pravica podeljena.
(2)Imetniki vodnih pravic za rabo vode, za katero je v skladu s petim odstavkom spremenjenega 108. člena zakona potrebno evidentiranje posebne rabe vode, izvajajo vodno pravico v skladu z dosedanjimi predpisi do izteka obdobja, za katero jim je bila vodna pravica podeljena, pri čemer se ne uporabljajo določbe, ki urejajo plačilo za vodno pravico in vodno povračilo. Za prenose in spremembe vodnih pravic za rabo vode, za katere je v skladu s petim odstavkom 108. člena zakona potrebno evidentiranje posebne rabe vode, se do izteka obdobja, za katero jim je bila vodna pravica podeljena, uporabljajo predpisi, ki urejajo vodna dovoljenja.
(3)Vloge za pridobitev vodnega dovoljenja, ki izpolnjujejo pogoje za evidentiranje posebne rabe vode v skladu s spremenjenim 108. členom zakona, o katerih do začetka uporabe predpisa iz petega odstavka 108. člena zakona še ni bilo odločeno, se štejejo za predloge za evidentiranje posebne rabe vode v skladu s šestim odstavkom spremenjenega 108. člena zakona, pri čemer se ne uporablja deseti odstavek spremenjenega 108. člena zakona.
(4)Ministrstvo v vodni knjigi pri obstoječi posamezni vodni pravici pripiše klasifikacijsko številko vrste posebne rabe vode v skladu s predpisom iz sedemnajstega odstavka spremenjenega 108. člena zakona v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. 35. člen Ministrstvo po uradni dolžnosti ugotovi prenehanje izdanih vodnih dovoljenj za posebno rabo vode, za katero na podlagi spremenjenega drugega odstavka 125. člena zakona ni treba pridobiti vodnega dovoljenja, v enem letu po uveljavitvi predpisa iz spremenjenega drugega odstavka 125. člena zakona. 36. člen (prehod na posebno rabo vode iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, za katero ni treba pridobiti vodnega dovoljenja) (določitev osnove za obračun plačila za vodno pravico, ki se podeli z vodnim dovoljenjem, v prehodnem obdobju) Vodna dovoljenja za vrste rabe vode, za katere je treba plačati plačilo za vodno pravico, izdana do uveljavitve tega zakona, ministrstvo po uradni dolžnosti dopolni, če ne vsebujejo osnove za obračun plačila za vodno pravico v skladu z novo 47. točko 7. člena zakona, v enem letu po uveljavitvi predpisa iz četrtega odstavka 123. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13). 37. člen Postopki za izdajo vodnega dovoljenja na istem vodnem telesu, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi. 38. člen (vloge za izdajo vodnega dovoljenja na istem vodnem telesu v prehodnem obdobju) (prenos pristojnosti carinskega organa)
(1)Carinski organ začne izvajati naloge iz novega drugega odstavka 6. člena in novega 180.b člena zakona z dnem, določenim s predpisom iz četrtega odstavka 123. člena in predpisom iz petega odstavka 124. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13), in sicer za obveznosti, ki so nastale po prenosu pristojnosti na carinski organ.
(2)Do začetka izvajanja nalog carinskega organa iz prejšnjega odstavka izvaja te naloge ministrstvo v skladu z dosedanjimi predpisi. 39. člen Minister izda predpise iz četrtega, petega in sedemnajstega odstavka spremenjenega 108. člena zakona ter spremenjenega drugega odstavka 125. člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona. 40. člen (predpisi ministra) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1E (Uradni list RS, št.
56/15) za 199.j členom zakona dodaja 199.k člen, ki se glasi:
(1)Pravna ali fizična oseba iz prvega in četrtega odstavka 199.b člena tega zakona, ki v letu 2014 in 2015 rabi vodo in ji ni podeljena vodna pravica, mora plačati nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015.
(2)Nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 mora plačati tudi pravna ali fizična oseba iz prvega in četrtega odstavka 199.b člena tega zakona, ki v letu 2014 in 2015 rabi vodo in ji je vodna pravica podeljena v obdobju med 22. decembrom 2013 in 31. decembrom 2015.
(3)Nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 se plača:
- v primeru iz prvega odstavka tega člena za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2015 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2015,
- v primeru iz prejšnjega odstavka za obdobje od 1. januarja 2014 do podelitve koncesije oziroma do dokončnosti vodnega dovoljenja.«; dodaja 199.l člen, ki se glasi: (nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015) (način plačila nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015)
(1)O plačilu nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 v primeru vodnega dovoljenja odloči ministrstvo z odločbo, v primeru koncesije pa se plačilo nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 uredi s koncesijsko pogodbo. Če je bila za rabo vode, za katero se plača nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015, pobuda oziroma vloga za izdajo koncesijskega akta ali vodnega dovoljenja umaknjena ali ni bila vložena, o plačilu nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 odloči po uradni dolžnosti ministrstvo z odločbo.
(2)Obveznost plačila nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 se plača v enkratnem znesku za vsako posamezno leto posebej in nastopi v 60 dneh od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka oziroma v 60 dneh od izdaje računa na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe.
(3)Prihodki od plačila nadomestila za rabo vode so prihodek Sklada za vode iz 162. člena tega zakona.
(4)Nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 se plačuje na podračune, določene s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinačnih prihodkov.
(5)Za nepravočasno plačano nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 je treba plačati zamudne obresti.
(6)Odločbo o plačilu nadomestila za rabo vode za leto 2014 je treba izdati najpozneje do 31. decembra 2015, za leto 2015 pa do 15. marca 2016.«; dodaja 199.m člen, ki se glasi: Višina nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za proizvodnjo pijač se za posamezno leto izračuna za pivo kot zmnožek 6 eurov na m³ prodanega piva in skupne količine prodanega piva v posameznem letu, izražene v m³, oziroma za vode in brezalkoholne pijače kot zmnožek 2 eurov na m³ prodane mineralne, izvirske, namizne vode ali brezalkoholne pijače ter skupne količine prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražene v m³.«; dodaja 199.n člen, ki se glasi: (izračun višine nadomestila za leti 2014 in 2015 za rabo vode za proizvodnjo pijač) (izračun višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi ineralna, termalna ali termomineralna voda) Višina nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se za posamezno leto izračuna po naslednji enačbi: P
2014, 2015 = 0,005×P
čisti-prihodek + 0,03 × C × Q × ∆T × 4,2 pri čemer so:
- P
2014, 2015: višina nadomestila za posamezno leto v obdobju 2014 in 2015, izražena v eurih;
- C: povprečna letna cena za 1 MJ toplote, ki se pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja ter izračuna iz spodnje kurilne vrednosti ekstra lahkega kurilnega olja (ki je 42,6 MJ/kg) in cene ekstra lahkega kurilnega olja v maloprodaji v letu, za leti 2014 in 2015; povprečna letna cena za 1 MJ toplote se izraža v eurih na 1 MJ toplote in znaša 0,02685;
- Q: letna količina izčrpane podzemne vode, izražena v 1.000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode;
- P
čisti-prihodek: čisti letni prihodek od izvajanja kopališke dejavnosti in dejavnosti naravnega zdravilišča, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida upravljavca kopališča in naravnega zdravilišča za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo;
- ∆T: temperaturna razlika med povprečno letno temperaturo podzemne vode na ustju vrtine iz vrtine in 12 °C.«; dodaja 199.o člen, ki se glasi:
(1)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo že izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, ali ji je bilo izdano vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti, pa ji ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico, mora poravnati plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015.
(2)Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, se plača za leti 2014 in 2015 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2015.
(3)O plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 odloči ministrstvo z odločbo.
(4)Za določitev načina plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 se smiselno uporabljajo določbe 199.l člena tega zakona.
(5)Za določitev višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 se smiselno uporabljajo določbe 199.m in 199.n člena tega zakona.
(6)V primeru iz drugega stavka drugega odstavka 199.e člena tega zakona se ne glede na peti odstavek 199.e člena tega zakona za določitev višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 smiselno uporabljajo določbe 199.n člena tega zakona.
(7)Za nepravočasno plačano plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 je treba plačati zamudne obresti.«; dodaja 199.p člen, ki se glasi: (plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015) (postopek obračuna razlike plačil za leti 2014 in 2015 oziroma skupne razlike plačil)
(1)Pravne ali fizične osebe iz drugega in tretjega odstavka 199.b člena tega zakona, ki so pridobile koncesijo na podlagi 199. člena tega zakona ali 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1), lahko zahtevajo vračilo razlike plačil za leti 2014 in 2015 med že plačanim zneskom plačila za koncesijo za leti 2014 in 2015 in zneskom nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, izračunanim v skladu s 199.m ali 199.n členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: razlika plačil za leti 2014 in 2015).
(2)Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz četrte alinee drugega odstavka 199.r člena tega zakona in se ga pošlje ministrstvu.
(3)Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.r člena tega zakona ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo za leti 2014 in 2015 višji od zneska nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, izračunanega v skladu s 199.m ali 199.n členom tega zakona, se razlika vrne na podlagi sklenjenega aneksa h koncesijski pogodbi.
(4)Razlika plačil za leti 2014 in 2015 se vrne osebam iz prvega odstavka tega člena s podračuna državnega proračuna »Prihodki iz naslova podeljenih koncesij za vodno pravico, ki pripadajo državi«. Vračilo razlike plačil za leti 2014 in 2015 se vrne v enkratnem znesku za vsako posamezno leto posebej, in sicer v 60 dneh po izdanem dobropisu na podlagi sklenjenega aneksa iz prejšnjega odstavka.«; dodaja 199.r člen, ki se glasi:
(1)Pravna ali fizična oseba iz 199.k člena tega zakona in prvega odstavka 199.o člena tega zakona mora poslati ministrstvu podatke, potrebne za izračun nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 in plačila za vodno pravico za leti 2014 in 2015 v primeru izdanih vodnih dovoljenj, oziroma lahko pošlje zahtevek za obračun razlike plačil v skladu s prejšnjim členom.
(2)Podatki iz prejšnjega odstavka so za izračun:
- višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za proizvodnjo pijač: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³, količina načrpane vode v m³ po posameznih vrtinah ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda ali za rabo termalne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti: povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine (T) in letna količina izčrpane podzemne vode iz posamezne vrtine, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, čisti letni prihodek od izvajanja kopališke dejavnosti in dejavnosti naravnega zdravilišča, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida upravljavca kopališča in naravnega zdravilišča za leti 2014 in 2015 ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
- razlike plačil za leti 2014 in 2015 v primeru izdane koncesije: podatki o dejanski rabi vode pred podelitvijo koncesije za leti 2014 in 2015 in podatki o številki koncesijske pogodbe ter podatki iz prve in druge alinee tega odstavka.
(3)Podatke iz prejšnjega odstavka je treba predložiti za leto 2014 najpozneje do 15. oktobra 2015, za leto 2015 pa do 31. januarja 2016 na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.«; dodaja 199.s člen, ki se glasi: (podatki za izračun višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 in za obračun razlike plačil za leti 2014 in 2015) (postopek ugotavljanja pravilnosti podatkov) Postopek ugotavljanja pravilnosti predloženih podatkov iz prejšnjega člena se izvede ob smiselni uporabi določb 199.h člena tega zakona. Za preveritev resničnosti podatkov se uporabijo tudi podatki, ki so jih pravne ali fizične osebe poslale na podlagi tretjega odstavka 199.g člena tega zakona.«; dodaja 199.š člen, ki se glasi:
(1)Če pravna ali fizična oseba iz prvega in drugega odstavka 199.k člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, se koncesija odvzame v skladu s 147. členom tega zakona oziroma se po uradni dolžnosti odvzame vodno dovoljenje v skladu s 133. členom tega zakona.
(2)Če pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka 199.o člena tega zakona ne poravna plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 15. člen (odvzem vodne pravice) (prevzem uslužbencev, nalog, opreme in dokumentacije)
(1)Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter Odlok o preoblikovanju Vodnogospodarskega inštituta, družbe za gospodarjenje z vodami, d.o.o., v javni zavod "Inštitut za vode Republike Slovenije" (Uradni list RS, št. 26/03 in 6/12) se morajo uskladiti z določbami spremenjenega 160. člena zakona najpozneje do 1. januarja 2016.
(2)Ministrstvo najpozneje do 1. januarja 2016 od Inštituta za vode prevzame:
- naloge, povezane z izdelavo načrtov upravljanja voda, naloge v zvezi s podeljevanjem vodnih pravic in izdajanjem vodnih soglasij, določanjem meje vodnih in priobalnih zemljišč ter naloge, povezane z določitvijo parcele vodnega zemljišča;
- javne uslužbence, ki v Inštitutu za vode do prevzema na ministrstvo opravljajo naloge iz prejšnje alinee;
- vse nepremičnine, s katerimi upravlja;
- opremo, dokumentacijo (študije, strokovne podlage, arhiv), zbirke podatkov in evidence, ki so se financirali iz Sklada in proračuna Republike Slovenije.
(3)Javnim uslužbencem iz druge alinee prejšnjega odstavka z dnem prevzema preneha delovno razmerje v Inštitutu za vode. Naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja v Inštitutu za vode prevzeti javni uslužbenci brez objave ali javnega natečaja sklenejo delovno razmerje na ministrstvu za delovna mesta, ki so določena v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji, za katera izpolnjujejo pogoje. Prevzeti javni uslužbenci, ki sklenejo delovno razmerje na uradniških delovnih mestih, se ob prevzemu imenujejo v uradniški naziv. 16. člen Določba tretjega odstavka 162. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016. Do takrat se uporablja določba tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14). 17. člen (poraba sredstev Sklada) (predpisa ministra)
(1)Minister izda predpis iz desetega odstavka 21. člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2)Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja Pravilnik o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/11, 18/13 in 59/14). 18. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1F (Uradni list RS, št.
65/20) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen (začetek veljavnosti) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.