Zakon o dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1C)

V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12) se v tretjem odstavku 162. člena za 2. točko dodata nova 3. in 4. točka, ki se glasita: »3. izvajanje javnih gospodarskih služb iz prejšnjega člena, 4. gradnje in posodobitve vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna infrastruktura,«. Dosedanje 3., 4., 5. in 6. točka postanejo 5., 6., 7. in 8. točka.

V prvem odstavku 181. člena se pika na koncu 32. točke nadomesti s podpičjem in doda nova 33. točka, ki se glasi: »33. v roku iz tretjega odstavka 199.g člena tega zakona ne posreduje ali posreduje napačne podatke iz prvega in drugega odstavka 199.g člena (199.g člen).«.

Za 199. členom se dodajo novi 199.a do 199.j člen, ki se glasijo:

(1)Ne glede na določbo prejšnjega člena mora pravna ali fizična oseba, ki rabi vodo na dan uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in ji ni bila podeljena koncesija, v treh mesecih od uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) dati pobudo za izdajo koncesijskega akta.

(2)Pobuda iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obseg in način rabe vode, ki vključuje hidrogeološko poročilo s prikazom vplivnega območja rabe vode.

(3)Vloge za izdajo koncesije in pobude za izdajo koncesijskega akta za vrste rabe vode iz prvega odstavka tega člena, vložene do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13), se štejejo za pobude v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4)Vloge za izdajo koncesije iz drugega odstavka 208. člena tega zakona se štejejo za pobude v skladu z prvim odstavkom tega člena.

(5)V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada podeli koncesijo brez javnega razpisa v skladu z določbami tega zakona. Ne glede na drugi odstavek 208. člena tega zakona vlada podeli koncesijo brez javnega razpisa v skladu z določbami tega zakona v primerih iz prejšnjega odstavka.

(6)Če je za pridobitev koncesije iz prejšnjega odstavka vloženih več pobud oziroma vlog na istem vodnem telesu ali viru vode, vlada v koncesijskem aktu predpiše merila in pogoje, ki upoštevajo tudi skladnost obstoječe rabe vode s cilji upravljanja voda in načrtom upravljanja voda, razpoložljivost vodnega telesa in prednostno oskrbo s pitno vodo ter količino dejansko rabljene vode v letu 2012.

(7)Ne glede na določbo prejšnjega člena mora pravna ali fizična oseba, ki rabi vodo na dan uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, in vodnega dovoljenja nima, v treh mesecih od uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) podati vlogo za izdajo vodnega dovoljenja.

(8)Vloge za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vode, vložene do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13), se štejejo za vloge v skladu s prejšnjim odstavkom.

(9)Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena inšpektor, pristojen za vode, izreče ukrep iz 175. člena tega zakona, če pravna ali fizična oseba iz prvega oziroma sedmega odstavka tega člena ne vloži pobude iz prvega odstavka tega člena oziroma vloge iz sedmega odstavka tega člena v predpisanem roku.

(10)Če je pravna ali fizična oseba podala vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali podala pobudo za izdajo koncesijskega akta v primerih in v roku iz tega člena, pa ji je že bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi posebne rabe vode brez vodne pravice, se izvršba inšpekcijskega ukrepa odloži do dokončne odločitve organa o vloženi vlogi oziroma pobudi za izdajo koncesijskega akta.

(11)Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena in prejšnji odstavek se ukrep prepovedi uporabe objekta in naprave ne izreče, če gre za objekt ali napravo, pri kateri se voda uporablja tudi za oskrbo s pitno vodo ali ogrevanje stanovanjske stavbe.

(12)Vlada izda koncesijske akte, ministrstvo pa vodna dovoljenja na podlagi tega člena najpozneje do 31. decembra 2014.

(1)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) rabila vodo, za katero je predpisana pridobitev koncesije za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, pa ji koncesija do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bila podeljena, mora plačati nadomestilo za rabo vode.

(2)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) pridobila koncesijo za proizvodnjo pijač, vendar je vodo rabila že pred podelitvijo koncesije, mora plačati nadomestilo za rabo vode.

(3)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) pridobila koncesijo za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda in je vodo rabila že pred podelitvijo koncesije, mora plačati nadomestilo za rabo vode.

(4)Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) rabila vodo, za katero je predpisana pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, pa ji vodno dovoljenje do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bilo izdano, mora plačati nadomestilo za rabo vode.

(5)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, ali vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne vode ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti in je vodo rabila že pred dokončnostjo vodnega dovoljenja, mora plačati nadomestilo za rabo vode.

(6)Nadomestilo za rabo vode se plača v primeru iz: – prvega in četrtega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe vode do 31. decembra 2013 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2013; – drugega in tretjega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe vode do podelitve koncesije in – petega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe do dokončnosti vodnega dovoljenja.

(7)Ne glede na prejšnji odstavek se nadomestilo za rabo vode iz prvega do petega odstavka tega člena ne plačuje za obdobje pred 1. januarjem 2005.

(1)O plačilu nadomestila za rabo vode v primeru vodnega dovoljenja odloči ministrstvo z odločbo, v primeru koncesije pa se plačilo nadomestila za rabo vode uredi s koncesijsko pogodbo. Če je bila za rabo vode, za katero se plača nadomestilo za rabo vode, pobuda oziroma vloga za izdajo koncesijskega akta ali vodnega dovoljenja umaknjena ali ni bila vložena, o plačilu nadomestila za rabo vode odloči po uradni dolžnosti ministrstvo z odločbo.

(2)Nadomestilo za rabo vode se plača v enkratnem znesku ali v največ 30 letnih obrokih oziroma v največ toliko letnih obrokih, kolikor znaša število let do izteka obdobja, za katero je vodna pravica podeljena. Če je znesek nadomestila za rabo vode nižji od 10.000 eurov, se nadomestilo za rabo vode plača v enkratnem znesku. Pri obročnem plačilu se obračunajo referenčne obresti, ki so določene v višini referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki velja na dan izdaje vsakokratne odločbe oziroma izdaje računa.

(3)Če se nadomestilo za rabo vode plača v enkratnem znesku, obveznost plačila nadomestila za rabo vode nastopi v 60 dneh od dokončnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena oziroma v 60 dneh od izdaje računa na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe.

(4)Če se nadomestilo za rabo vode plačuje obročno, zapade obveznost za plačilo posameznega obroka 31. decembra v letu, v katerem je treba plačati posamezen obrok nadomestila za rabo vode.

(5)Prihodki od plačila nadomestila za rabo vode so prihodek sklada za vode iz 162. člena tega zakona.

(6)Nadomestilo za rabo vode se plačuje na podračune, določene s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

(7)Za nepravočasno plačano nadomestilo za rabo vode je treba plačati zakonske zamudne obresti.

(1)Višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač se za posamezno leto izračuna za pivo kot zmnožek 5,9 eura na m3 prodanega piva in skupne količine prodanega piva v posameznem letu, izražene v m3, oziroma za vode in brezalkoholne pijače kot zmnožek 2 eurov na m3 prodane mineralne, izvirske, namizne vode ali brezalkoholne pijače ter skupne količine prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražene v m3.

(2)Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primerih iz četrtega in petega odstavka 199.b člena tega zakona, razen če gre za odvzem vode, ki je manjši od 50.000 m3 na leto, pri čemer se višina nadomestila za rabo vode izračuna kot zmnožek 0,65 eura na m3 odvzete vode in skupne količine odvzete vode iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, v posameznem letu.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač 20 odstotkov za leto 2005, 40 odstotkov za leto 2006, za leto 2007 pa 80 odstotkov zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

(1)Višina nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se za posamezno leto izračuna po naslednji enačbi: P = 0,01 × C × Q × delta T × 4,2 pri čemer so: – P: višina nadomestila za rabo vode, izražena v eurih, – C: cena povprečne prodajne vrednosti 1MJ toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja za posamezno leto znaša 0,015964 eurov, – Q: letna količina izčrpane podzemne vode iz posameznega zajetja, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, – delta T: se izračuna na naslednji način: text="a) če je T(vir) < / = 30 °C: delta T = T(vir) – 12 °C; b) če je 30 °C < Tvir < / = 50 °C: delta T = T(vir) – 18 °C; c) če je T(vir) > 50 °C: delta T = T(vir) – 35 °C."

(2)T(vir )iz prejšnjega odstavka je povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine.

(1)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) že izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, ali ji je bilo izdano vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti, pa ji do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico, mora poravnati plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj.

(2)Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, se plača od dokončnosti vodnega dovoljenja do 31. decembra 2013 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2013. Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti se plača od dokončnosti vodnega dovoljenja do dokončnosti odločbe o določitvi koncesionarja na podlagi koncesijskega akta v skladu s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 57/12).

(3)O plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj odloči ministrstvo z odločbo.

(4)Za določitev načina plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 199.c člena tega zakona.

(5)Za določitev višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 199.č in 199.d člena tega zakona.

(1)Pravne ali fizične osebe iz drugega in tretjega odstavka 199.b člena tega zakona, ki so pridobile koncesijo na podlagi 199. člena tega zakona ali 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) lahko zahtevajo vračilo razlike plačil med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode, izračunanim v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: razlika plačil).

(2)Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz pete alinee drugega odstavka 199.g člena tega zakona in se ga pošlje ministrstvu.

(3)Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.g člena ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo višji od zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona, se razlika vrne na podlagi sklenjenega aneksa h koncesijski pogodbi.

(4)Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.g člena tega zakona ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo nižji od zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona, se plača razlika kot nadomestilo za rabo vode v skladu s 199.c členom tega zakona.

(5)Razlika plačil iz tretjega odstavka tega člena se vrne osebam iz prvega odstavka tega člena s podračuna državnega proračuna »Prihodki od podeljenih koncesij za vodno pravico, ki pripadajo državi« brezobrestno v 30 letnih obrokih oziroma v največ toliko letnih obrokih, kolikor znaša število let do izteka obdobja, za katero je koncesija podeljena. Vračilo posameznega obroka zapade 31. decembra v letu, v katerem je treba vrniti posamezni obrok. Če je skupna višina razlike nižja od 10.000 eurov, se vrne v enkratnem znesku, in sicer v 60 dneh po izdanem dobropisu.

(1)Pravna ali fizična oseba iz prvega do petega odstavka 199.b člena tega zakona in prvega odstavka 199.e člena tega zakona mora poslati ministrstvu v primeru koncesije oziroma Agenciji Republike Slovenije za okolje v primeru vodnih dovoljenj podatke, potrebne za izračun nadomestila za rabo vode in plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, oziroma lahko pošlje zahtevek za obračun razlike plačil v skladu s prejšnjim členom.

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka so za izračun: – višine nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m3, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m3, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode; – višine nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda ali za rabo termalne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti: povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine (T(vir)) in letna količina izčrpane podzemne vode iz posameznega zajetja, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode; – višine nadomestila za rabo vode in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, če je odvzem vode manjši od 50.000 m3 na leto: količina v m3 odvzete vode v posameznem letu, podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode ter podatek o upravljavcu objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo; – višine nadomestila za rabo vode in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, če je odvzem vode večji ali enak 50.000 m3 na leto: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m3, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m3 ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode; – razlike plačil v primeru izdane koncesije: podatki o dejanski rabi vode pred podelitvijo koncesije in podatki o številki koncesijske pogodbe ter podatke iz prve in druge alinee tega odstavka.

(3)Podatke iz prejšnjega odstavka je treba predložiti najpozneje do 31. januarja 2014 na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.

(1)Ministrstvo na podlagi podatkov iz prejšnjega člena preveri pravilnost posredovanih podatkov na podlagi: – podatkov o vodnih povračilih iz evidenc, ki jih vodi ministrstvo, – podatkov upravljavca objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, – podatkov iz opravljenega inšpekcijskega nadzora, – podatkov iz vodne knjige in – podatkov iz poslovnih knjig.

(2)Če na podlagi preverjanja iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti pravilnih podatkov o količini odvzete vode ali izčrpane podzemne vode, potrebnih za izračun nadomestila za rabo vode ali plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, se šteje, da je pravna ali fizična oseba rabila vodo obsegu, opredeljenem v vlogi oziroma pobudi za podelitev vodne pravice, če ta ni vložena, pa v obsegu, ugotovljenem v trenutku odločanja.

(3)Organi, ki vodijo centralni register prebivalstva in registre pravnih oseb, so dolžni dati ministrstvu za namen ugotavljanja pravilnosti podatkov iz prejšnjega člena podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane v registre, vključno s historičnimi podatki, in sicer: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo in EMŠO fizične osebe, podatke o umrlih fizičnih osebah oziroma ime, naslov sedeža in matično številko pravne osebe ter podatke o prenehanju pravnih oseb oziroma naziv pravne osebe, naslov sedeža, matično številko pravne osebe, podatek o prenehanju in o spremembah teh podatkov ter davčno številko, pa tudi podatke o letnih količinah podzemne vode in podatke o letnih količinah prodane mineralne, izvirske, namizne vode, brezalkoholne pijače ali piva, ki jo je pravna oseba dala v promet.

(4)Pravna ali fizična oseba iz drugega odstavka tega člena mora na zahtevo ministrstva za namen odločanja o plačilu nadomestila za rabo vode, plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj in obračuna razlike plačil, preverjanja posredovanih podatkov in nadzora zagotoviti: – dostop in vpogled v podatke v svojih poslovnih knjigah in evidencah, – izpis podatkov iz svojih poslovnih knjig in evidenc v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v standardni obliki, ki omogoča preprosto nadaljnje elektronsko obdelovanje podatkov, in – dostop in vpogled v programsko in strojno opremo ter svoje zbirke podatkov.

(1)Če pravna ali fizična oseba iz prvega do tretjega odstavka 199.b člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode, se koncesija odvzame v skladu s 147. členom tega zakona.

(2)Če pravna ali fizična oseba iz četrtega in petega odstavka 199.b člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.

(3)Če pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka 199.e člena tega zakona ne poravna plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.

Ne glede na tretji odstavek 123. člena tega zakona in drugi odstavek 141. člena tega zakona se plačilo za vodno pravico v primerih iz prvega in četrtega odstavka 199.b člena tega zakona in prvega odstavka 199.e člena tega zakona začne plačevati po pridobitvi vodne pravice za obdobje od 1. januarja 2014 dalje.«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 802-01/13-14/18 Ljubljana, dne 27. novembra 2013 EPA 1398-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik