Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1B)

V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) se četrti odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: »(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo: 1. Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), 2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES), 3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), 4. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6. 11. 2007, str. 27) in 5. Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L št. 164 z dne 25. 6. 2008, str. 19).«.

V prvem odstavku 44. člena se v 1. točki za besedilom »zadrževalnik,« doda besedilo »brez zemljišč na območju zadrževalnika, namenjenih občasnemu zadrževanju voda,«.

V prvem odstavku 56. člena se v 2. točki besedilo »ne dosežejo določeni cilji« nadomesti z besedilom »določijo posamezni manj strogi okoljski cilji«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Šteje se, da ni kršena obveznost izpolnjevanja ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnega telesa, če je prišlo do začasnega poslabšanja stanja vodnega telesa zaradi naravne nesreče ali višje sile, ki je ni bilo mogoče predvideti.«. Na koncu tretjega odstavka se pred piko doda besedilo »in če je: 1. z zakonom in na njegovi podlagi sprejetim nacionalnim programom ali drugim aktom izkazan javni interes, 2. iz zakona in na njegovi podlagi sprejetega nacionalnega programa ali drugega akta oziroma celovite presoje vplivov tega akta na okolje razvidno, da koristnih ciljev, ki se dosežejo s fizičnimi spremembami vodnega telesa, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na način, ki bi imel manjše škodljive posledice na okolje, 3. z državnim prostorskim načrtom ali drugim aktom in celovito presojo vplivov tega akta na okolje zagotovljeno, da se izvedejo tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, s katerimi se ublaži škodljive vplive na stanje voda, in 4. z zakonom in na njegovi podlagi sprejetim nacionalnim programom ali drugim aktom, državnim prostorskim načrtom oziroma celovito presojo vplivov tega akta na okolje zagotovljeno, da je izpolnjena zahteva iz četrtega odstavka tega člena«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za določanje oziroma ugotavljanje izjem iz tega člena.«.

Drugi odstavek 74. člena se črta. Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.

V šestem odstavku 79. člena se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda besedilo »ki mora v skladu s predpisom iz osmega odstavka tega člena upravičencu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, v roku dveh mesecev po vložitvi zahtevka za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma po odobritvi sheme pomoči s strani Komisije, predložiti pogodbo v podpis in izplačati nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.«.

79.a člen se črta.

Za četrtim odstavkom 90. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Pri obratovanju suhega zadrževalnika pripada lastnikom oziroma drugim posestnikom zemljišč, ki so namenjena zadrževanju voda v suhem zadrževalniku, nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ob škodnem poplavnem dogodku, ki jo izplača ministrstvo. Za ocenjevanje nadomestil za škodo po tem odstavku se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.«.

Peti odstavek 108. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Minister podrobneje predpiše načine in pogoje posameznih vrst posebne rabe vode ter določi prag te posebne rabe, pod katerim ne glede na prvi odstavek tega člena, ni treba pridobiti vodne pravice, ker gre za zanemarljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda (v nadaljnjem besedilu: evidentirana posebna raba vode). Pri določitvi praga iz prejšnjega stavka se upošteva zlasti: – količino odvzema, – hidrološke značilnosti površinske ali podzemne vode, – velikost prispevne površine vodotoka, če gre za neposredni odvzem iz vodotoka in – razpoložljivost vode.«. Za petim odstavkom se dodajo novi šesti do trinajsti odstavek, ki se glasijo: »(6) Evidentirano posebno rabo vode ministrstvo evidentira v vodni knjigi na podlagi predloga za evidentiranje, ki mora vsebovati zlasti podatke o vodi, ki jo namerava predlagatelj rabiti, podatke o nameravani rabi (vrsta rabe, količina vode) in druge podatke, potrebne za evidentiranje.

(7)Posebna raba, za katero ni potrebna pridobitev vodne pravice, se lahko izvaja največ 20 let od evidentiranja te rabe v vodni knjigi. Po izteku 20 let od evidentiranja posebne rabe iz prejšnjega stavka, se lahko poda nov predlog za evidentiranje.

(8)Ministrstvo z odločbo zavrne evidentiranje posebne rabe, če predlagana raba: – ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka tega člena, – ni skladna z načrti upravljanja voda, – če pri rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo obstoji možnost priključitve na javni vodovod, ali – če pri rabi vode za namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih zemljišč obstoji možnost priključitve na namakalni sistem.

(9)Upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ne sme pri izvajanju te rabe omejevati ali onemogočati izvajanje obstoječih vodnih pravic ali evidentirane posebne rabe drugih upravičencev. Pravna ali fizična oseba, ki je evidentirala posebno rabo vode, mora zagotoviti redno spremljanje odvzetih količin vode.

(10)Upravičenec do evidentirane posebne rabe mora za to rabo vode, ki se izvaja na zemljišču ali pa je za izvajanje te rabe potrebno zemljišče, ki je v lasti nekoga drugega, pridobiti od lastnika tega zemljišča soglasje oziroma pridobiti na tem zemljišču služnostno ali stavbno pravico.

(11)Ministrstvo izbriše evidentirano posebno rabo vode iz vodne knjige po uradni dolžnosti, če: – ta raba ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka tega člena, – se ugotovi kršitev aktov, ki se nanašajo na način, namen, obseg, ali pogoje rabe vode in jih je pri izvajanju evidentirane posebne rabe vode upravičenec dolžan upoštevati, pa je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega nadzornega organa, – po poteku časa, za katerega je bila posebna raba evidentirana, ni bil podan predlog za ponovno evidentiranje iz sedmega odstavka tega člena, ali – ne zagotovi rednega spremljanja odvzetih količin vode.

(12)Ministrstvo izbriše evidentirano posebno rabo iz vodne knjige na zahtevo lastnika zemljišča, na katerem se izvaja oziroma se to zemljišče uporablja za izvajanje evidentirane rabe, če pravna ali fizična oseba izvaja evidentirano posebno rabo vode brez njegovega soglasja, služnosti ali stavbne pravice.

(13)V vodno knjigo se vpiše firmo in sedež ali osebno ime in naslov upravičenca do posebne rabe ter obseg in čas trajanja evidentirane posebne rabe.«.

Drugi odstavek 121. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zahtevo za prenos vodne pravice predloži zainteresirana pravna ali fizična oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica. Če se vodna pravica prenaša pred izgradnjo objektov in naprav za njeno izvajanje, predloži zahtevo za prenos vodne pravice dosedanji imetnik vodne pravice.«.

Prvi odstavek 121.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če imetnik vodne pravice umre, lahko oseba, ki ima v posesti objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica, v enem letu od njegove smrti predlaga ministrstvu, da izda odločbo, s katero jo določi za začasnega imetnika vodne pravice. Začasno imetništvo vodne pravice se podeli najdlje do izteka treh mesecev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.«.

V prvem odstavku 122. člena se besedilo »dosedanji imetnik objekt ali napravo, ki jo je zgradil« nadomesti z besedilom »imetnik objekt ali napravo, ki je zgrajena«. V tretjem odstavku se črta beseda »dosedanji«.

V prvem odstavku 125. člena se v 3. točki črta besedilo »in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti«. 8. točka se spremeni tako, da se glasi: »8. gojenje sladkovodnih in morskih organizmov,«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »9. pristanišče in vstopno-izstopno mesto po predpisih o plovbi po celinskih vodah,«. Za 10. točko se doda nova 11. točka, ki se glasi: »11. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, in«. V dosedanji 11. točki, ki postane 12. točka, se pred piko na koncu stavka doda besedilo »po tem zakonu in ne gre za posebno rabo, za katero v skladu s petim odstavkom 108. člena tega zakona pridobitev vodne pravice ni potrebna«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Poleg primerov iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno dovoljenje v vseh primerih rabe vode iz prvega odstavka 118. člena tega zakona tudi v primeru, ko gre za rabo vode iz prvega odstavka 136. člena tega zakona.«.

Za prvim odstavkom 128. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Imetnik vodne pravice iz 1. in 4. točke prvega odstavka 125. člena tega zakona je vsakokratni lastnik objekta, v katerem se izvaja vodna pravica, če je ta podeljena fizični osebi in ne gre za izvajanje dejavnosti.«.

V prvem odstavku 135. člena se za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. z možnostjo priključitve namakalnih območij na veliki namakalni sistem, ko je ta dan v uporabo, če gre za vodno dovoljenje za male namakalne sisteme ali za individualno namakanje kmetijskih zemljišč,«. V dosedanji 7. točki, ki postane 8. točka, se besedilo »treh mesecih« nadomesti z besedilom »enem letu«. Dosedanja 8. točka postane 9. točka. V drugem odstavku se pred piko na koncu stavka dodata vejica in besedilo »razen v primerih iz 2. točke prejšnjega odstavka«.

V prvem odstavku 136. člena se v 3. točki za besedo »hidroelektrarni« črta vejica in doda besedilo »z instalirano močjo, enako ali večjo od 10MW, in«. 4. točka se črta. V dosedanji 5. točki, ki postane 4. točka, se vejica na koncu stavka nadomesti s piko. 6. točka se črta.

Dvanajsti odstavek 153. člena se spremeni tako, da se glasi: »(12) Vodno soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva, ko je postalo dokončno, ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma ni bila začeta gradnja ali drug poseg v prostor, če gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ni treba pridobiti.«. Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »(13) Vodno soglasje se lahko podaljša na zahtevo investitorja, ki jo lahko poda tri mesece pred prenehanjem njegove veljavnosti. Vodno soglasje se lahko podaljša za največ dve leti, če so izpolnjeni pogoji, ki so ob vložitvi zahteve za podaljšanje vodnega soglasja predpisani za njegovo pridobitev.«. Dosedanji trinajsti odstavek postane štirinajsti odstavek.

Za četrtim odstavkom 161. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ne glede na določbe 98. in 161. člena tega zakona se naloge iz 4. in 5. točke drugega odstavka 98. člena tega zakona, ki se izvajajo na morju, opravljajo v organu v sestavi ministrstva, pristojnega za pomorstvo, kot specializirane strokovne naloge tega organa.«.

V drugem odstavku 162. člena se za besedilom »Sklada so« doda besedilo »namenski prejemki proračuna in so:«. V tretjem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona, ki jih opravljajo pravne osebe javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija v ta namen,«. V 5. točki se besedilo »do višine prilivov iz plačil za vodno pravico za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.« nadomesti z besedo »ter«. Za 5. točko se doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. drugih posameznih strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona.«.

Črtajo se naslovi poglavja »5. Konferenca za vode«, podpoglavja »5.1. Organi konference« in podpoglavja »5.2. Volitve v Svet« ter 163. do 173. člen.

Tretji odstavek 177. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Vodovarstveni nadzor se izvaja v zvezi s prekrški iz 8., 9., 11., 12., 13., 16. in 18. do 20. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če je prekršek storjen na vodnem ali priobalnem zemljišču, iz 24. in 25. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če gre za rabo vode brez vodnega dovoljenja ali koncesije, iz 26. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če gre za odvzem naplavin brez vodne pravice, in iz 32. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če gre za poseg brez vodnega soglasja.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če vodovarstveni nadzornik pri vodovarstvenem nadzoru ugotovi, da so kršene določbe tega zakona ali predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki presegajo njegove pristojnosti, mora o ugotovljenih kršitvah obvestiti pristojnega inšpektorja.«.

Prvi in drugi odstavek 180. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Vodovarstveni nadzornik je posebej usposobljena oseba, ki ima pooblastilo za izvajanje vodovarstvenega nadzora po tem zakonu, ki ga izda minister, in je opravila preizkus znanja za vodenje oziroma odločanje v prekrškovnem postopku po predpisih, ki urejajo prekrške. Podlaga za pridobitev pooblastila za izvajanje vodovarstvenega nadzora je certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji »vodovarstveni nadzornik/vodovarstvena nadzornica« po predpisih, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

(2)Podatek, da je posameznik pridobil poklicno kvalifikacijo iz prejšnjega odstavka, pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti iz zbirke nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije.«. V četrtem odstavku se za besedo »predpiše« črta besedilo »program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja,«.

V prvem odstavku 181. člena se za 14. točko doda nova 15. točka, ki se glasi: »15. kot zavezanec v roku dveh mesecev po vložitvi zahtevka za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma po odobritvi sheme pomoči s strani Komisije, ne predloži v podpis pogodbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti upravičencu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, v skladu s predpisom iz osmega odstavka tega člena (šesti odstavek 79. člena);«. Dosedanje 15. do 31. točka postanejo 16. do 32. točka. Dosedanja 24. točka, ki postane 25. točka, se spremeni tako, da se glasi: »24. rabi vodo, ne da bi jo evidentiral ali brez vodnega dovoljenja ali koncesije ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega, za katerega je bila podeljena vodna pravica oziroma je bila ta evidentirana, ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico ali evidentirano posebno rabo uporablja nekdo drug (108. člen);«.

Za vodna dovoljenja za neposredno rabo vode iz 1. in 4. točke prvega odstavka 125. člena zakona, izdana fizičnim osebam in ne gre za izvajanje dejavnosti, do uveljavitve tega zakona, se šteje, da so izdana na vsakokratnega lastnika objekta, v katerem se izvaja vodna pravica, v skladu z drugim odstavkom 128. člena zakona.

Imetniki vodnih pravic za rabe vode, za katero je v skladu s petim odstavkom 108. člena zakona potrebno evidentiranje posebne rabe vode, nadaljujejo z izvajanjem teh pravic do izteka obdobja, za katerega jim je bila vodna pravica podeljena.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati koncesijski akti za rabo vode za gojenje morskih organizmov ali za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 km2, za pristanišče ali sidrišče in je investitor oseba zasebnega prava in koncesijski akti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, uporabljajo pa se do pravnomočnosti vodnih dovoljenj, izdanih v skladu z 8., 9. in 11. točko prvega odstavka 125. člena zakona.

(2)Ministrstvo koncesijo iz prejšnjega odstavka nadomesti z vodnim dovoljenjem najpozneje v šestih letih od uveljavitve tega zakona.

(3)Do pravnomočnosti vodnih dovoljenj iz prejšnjega odstavka izvajajo dosedanji imetniki koncesij iz prvega odstavka tega člena vodno pravico v skladu s koncesijskimi akti iz prvega odstavka tega člena, sklenjenimi koncesijskimi pogodbami in določbami zakona, ki se nanašajo na koncesije.

(4)Z vodnim dovoljenjem iz drugega odstavka tega člena se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu iz prvega odstavka tega člena in sklenjenih koncesijskih pogodbah, določi se ekološko sprejemljivi pretok, če ta še ni bil določen, in ugotovi prenehanje koncesije.

(5)Pobude za podelitev koncesije za rabo vode iz prvega odstavka tega člena, podane do uveljavitve tega zakona, glede katerih še ni bil izdan koncesijski akt, se štejejo za vloge za pridobitev vodnega dovoljenja.

(6)Vloge za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode, za katere je treba v skladu z 8., 9. in 11. točko prvega odstavka 125. člena zakona pridobiti vodno dovoljenje, glede katerih je vlada že odločila in obvestila pobudnika, da ne bo začela postopka izdaje koncesijskega akta, ministrstvo zavrže.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati koncesijski akti za rabo vode za gojenje morskih organizmov ali za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 km2, za pristanišče ali sidrišče in je investitor oseba zasebnega prava in koncesijski akti za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, in še ni bil začet postopek izbire koncesionarja na podlagi javnega razpisa oziroma še ni bila izdana odločba o izbiri koncesionarja.

(2)Ministrstvo v primerih iz prejšnjega odstavka izda vodno dovoljenje po uradni dolžnosti.

Pravni ali fizični osebi, ki ima vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za naravno zdravilišče po predpisih o zdravstveni dejavnosti, vlada na podlagi zahteve za podaljšanje vodne pravice izda koncesijski akt v skladu z drugim odstavkom 139. člena zakona.

Organ v sestavi ministrstva, pristojnega za pomorstvo, prevzame v skladu s 17. členom tega zakona najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega zakona naloge, opremo, dokumentacijo in pravice proračunske uporabe za izvajanje prenesenih nalog od organa v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje, ter ustrezno dokumentacijo in kadre, ki neposredno opravljajo operativne naloge, od dosedanjega izvajalca gospodarske javne službe urejanja voda.

Minister izda predpis iz petega odstavka 108. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 1. člen v delu, ki se nanaša na program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja, 2. in 3. člen ter Priloga 1 Uredbe o programu strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja za izvajanje vodovarstvenega nadzora (Uradni list RS, št. 30/12).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 802-01/12-3/26 Ljubljana, dne 18. julija 2012 EPA 474-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik