18. člen ZV-1
(nastanek grajenega vodnega javnega dobra)
(1)Zemljišče iz prvega odstavka prejšnjega člena in objekti iz četrtega odstavka prejšnjega člena pridobijo status grajenega vodnega javnega dobra z odločbo, ki jo izda ministrstvo po uradni dolžnosti.
(2)Če je lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka oseba zasebnega prava, lahko ministrstvo izda odločbo iz prejšnjega odstavka le v primeru, da država zemljišče odkupi ali ga pridobi v last po postopkih o razlastitvi.
(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko status grajenega vodnega javnega dobra določi tudi pristojni organ lokalne skupnosti z odločbo, če gre za objekte iz četrtega odstavka prejšnjega člena v lasti lokalne skupnosti.
(4)Odločbi iz prvega in tretjega odstavka tega člena vsebujeta navedbo parcele vodnega ali stavbnega zemljišča.
(5)Izdaja odločbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena ni dopustna, če objekt iz četrtega odstavka prejšnjega člena nima uporabnega dovoljenja, kadar je to predpisano.
(6)Status grajenega vodnega javnega dobra se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo na podlagi odločb iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
- VSL sodba II Cp 1804/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
- UPRS sodba I U 285/2011Upravno sodišče RS · 2011
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način naj bi tožnica kršila določbo o ribiškem upravljanju, tj. kako je sama izvajala ribiško upravljanje in onemogočila ribiško upravljanje Zavodu za ribištvo. To pomeni, da inšpekcijski organ ni pojasnil za katero protipravno ravnanje tožnice naj bi sploh šlo in iz česa naj bi to izhajalo. Drugostopenjski organ je zavzel stališče, da je tožničino zemljišče zakonsko naravno javno dobro, pri tem pa ni pojasnil, na podlagi česa je ugotovil, da je vodno telo Kreda v splošni javni rabi in na voljo vsej družbi.
- UPRS sodba I U 50/2009Upravno sodišče RS · 2010
Nepremičnine, razglašene za naravne znamenitosti, se vrnejo v naravi, če niso izvzete iz pravnega prometa oziroma če je na njih mogoče pridobiti lastninsko pravico. Po določbah ZON se tako varuje kot naravne vrednote le tiste nepremičnine, ki so navedene na seznamu; le te so v lasti države in niso v pravnem prometu. V tej zadevi pa je sporno, ali je nepremičnina prešla v last RS zaradi svojega statusa, kar bi šele opravičevalo uporabo določbe 1. odstavka 85. člena ZON.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 3. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 1804/2012Višje sodišče v Ljubljani · 20. 3. 2013
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
- UPRS sodba I U 285/2011Upravno sodišče RS · 20. 10. 2011
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način naj bi tožnica kršila določbo o ribiškem upravljanju, tj. kako je sama izvajala ribiško upravljanje in onemogočila ribiško upravljanje Zavodu za ribištvo. To pomeni, da inšpekcijski organ ni pojasnil za katero protipravno ravnanje tožnice naj bi sploh šlo in iz česa naj bi to izhajalo. Drugostopenjski organ je zavzel stališče, da je tožničino zemljišče zakonsko naravno javno dobro, pri tem pa ni pojasnil, na podlagi česa je ugotovil, da je vodno telo Kreda v splošni javni rabi in na voljo vsej družbi.
- UPRS sodba I U 50/2009Upravno sodišče RS · 5. 1. 2010
Nepremičnine, razglašene za naravne znamenitosti, se vrnejo v naravi, če niso izvzete iz pravnega prometa oziroma če je na njih mogoče pridobiti lastninsko pravico. Po določbah ZON se tako varuje kot naravne vrednote le tiste nepremičnine, ki so navedene na seznamu; le te so v lasti države in niso v pravnem prometu. V tej zadevi pa je sporno, ali je nepremičnina prešla v last RS zaradi svojega statusa, kar bi šele opravičevalo uporabo določbe 1. odstavka 85. člena ZON.
- UPRS sodba U 2364/2002Upravno sodišče RS · 19. 5. 2004
Javno dobro je lahko v zasebni lasti, vendar pa mora zakon določiti način uresničevanja lastninske pravice na javnem dobru oziroma mora določiti načine omejevanja lastninske pravice na javnem dobru. Upravni organ bi moral v ugotovitvenem postopku utemeljiti dejstvo, da je učinek predmetne čistilne naprave na izvajanje obvezne lokalne službe tolikšen, da jo je treba šteti za javni infrastrukturni objekt v smislu 1. odstavka 4. člena ZSZ v zvezi s 1. odstavkom 3. člena ZSZ, čeprav je čistilna naprava z vidika lastninskih razmerij v zasebni lasti. Posledica določitve statusa grajenega javnega dobra na izvrševanje lastninske pravice je ta, da nepremičnina, ki je grajeno javno dobro, ni v pravnem prometu (2. odstavek 10. člena ZSZ), kar pomeni, da z njo ni mogoče razpolagati. Tožena stranka je napačno razlagala in uporabila razmerje med določilom 5. člena ZSZ in varstvom lastninske pravice, ker ni upoštevala načela sorazmernosti.