iuris
§ zakonZakon o vodah · ZV-1 · velja od 10. 8. 2002

151. člen ZV-1

(informacija o pogojih posega v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 5. 12. 2024Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1881/2021-19Upravno sodišče RS · 2024

    Inšpekcijski organ je kot poseg v prostor, za katerega bi moral tožnik pridobiti vodno soglasje v skladu s 150. členom ZV-1, štel gradnjo oz. ureditev dela zemljišča na način, da predstavlja utrjeno makadamsko površino, ki pa ne služi sama sebi, ampak je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da služi za parkiranje vozil in drugih premičnih objektov ter za skladiščenje različnega materiala. Povedano drugače, inšpekcijski organ je tožniku prepovedal parkiranje in skladiščenje na podlagi ugotovitve, da je tožnik na delu zemljišča ..., uredil zemeljsko površino na način, da ta omogoča in tudi dejansko služi parkiranju in skladiščenju, pri čemer tožnik za takšno ureditev (poseg v prostor) ni pridobil vodnega soglasja. Ker celotno zemljišče, tj. vse tri parcelne številke, predstavlja ogroženo (poplavno) območje, tudi ni relevantno, ali se je pred izdajo izpodbijane odločbe parkiranje res izvajalo le neposredno ob meji z občinsko cesto, ob tem ko ni bilo sporno, da utrjena makadamska površina dejansko sega na vse tri parcele.

  • UPRS sodba I U 200/2013Upravno sodišče RS · 2013

    S tožnikovim pravnim položajem (torej lastništvom nepremičnin) niso v nobenem pogledu povezane odločitve o faznosti gradnje, njeni zahtevnosti in skladnosti predložene projektne dokumentacije s predpisi. To pomeni, da upravni organi o teh vprašanjih odločajo v javnem interesu, ki ga po povedanem tožnik kot stranski udeleženec v postopku ne more uveljavljati. Na to ne vpliva okoliščina, da tožnik spada v del javnosti, na katerega utegnejo te odločitvi vplivati bolj kot na druge. Za odločitev je bistveno le, da mu iz tega naslova noben od prej navedenih pravnih aktov ne daje nobene individualne pravice. Po prvem odstavku 150. člena ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. To soglasje se izda na podlagi projektnih pogojev, ki se med drugim nanašajo na obstoječe pravice drugih oseb. Odločanje o vplivih nameravane gradnje na morebitne vodne pravice torej ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč ločenega postopka za izdajo vodnega soglasja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se po prej navedeni določbi prvega odstavka 66. člena ZGO-1 preverja le, ali j

  • UPRS sodba I U 755/2011Upravno sodišče RS · 2012

    Toženka ima pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, če poseg v prostor ni sprejemljiv. Celinsko vodo je treba obravnavati kot javno dobro, ki uživa pravno varstvo po ZV-1 ne glede na to, da meja njenega vodnega zemljišča ni evidentirana v katastru.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 26. 6. 2024
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 17. 6. 2008 · trenutno
  2. 2. 8. 2002 – 16. 6. 2008

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 12. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • UPRS Sodba I U 1881/2021-19
    Upravno sodišče RS · 5. 12. 2024

    Inšpekcijski organ je kot poseg v prostor, za katerega bi moral tožnik pridobiti vodno soglasje v skladu s 150. členom ZV-1, štel gradnjo oz. ureditev dela zemljišča na način, da predstavlja utrjeno makadamsko površino, ki pa ne služi sama sebi, ampak je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da služi za parkiranje vozil in drugih premičnih objektov ter za skladiščenje različnega materiala. Povedano drugače, inšpekcijski organ je tožniku prepovedal parkiranje in skladiščenje na podlagi ugotovitve, da je tožnik na delu zemljišča ..., uredil zemeljsko površino na način, da ta omogoča in tudi dejansko služi parkiranju in skladiščenju, pri čemer tožnik za takšno ureditev (poseg v prostor) ni pridobil vodnega soglasja. Ker celotno zemljišče, tj. vse tri parcelne številke, predstavlja ogroženo (poplavno) območje, tudi ni relevantno, ali se je pred izdajo izpodbijane odločbe parkiranje res izvajalo le neposredno ob meji z občinsko cesto, ob tem ko ni bilo sporno, da utrjena makadamska površina dejansko sega na vse tri parcele.

  • UPRS sodba I U 200/2013
    Upravno sodišče RS · 7. 11. 2013

    S tožnikovim pravnim položajem (torej lastništvom nepremičnin) niso v nobenem pogledu povezane odločitve o faznosti gradnje, njeni zahtevnosti in skladnosti predložene projektne dokumentacije s predpisi. To pomeni, da upravni organi o teh vprašanjih odločajo v javnem interesu, ki ga po povedanem tožnik kot stranski udeleženec v postopku ne more uveljavljati. Na to ne vpliva okoliščina, da tožnik spada v del javnosti, na katerega utegnejo te odločitvi vplivati bolj kot na druge. Za odločitev je bistveno le, da mu iz tega naslova noben od prej navedenih pravnih aktov ne daje nobene individualne pravice. Po prvem odstavku 150. člena ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. To soglasje se izda na podlagi projektnih pogojev, ki se med drugim nanašajo na obstoječe pravice drugih oseb. Odločanje o vplivih nameravane gradnje na morebitne vodne pravice torej ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč ločenega postopka za izdajo vodnega soglasja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se po prej navedeni določbi prvega odstavka 66. člena ZGO-1 preverja le, ali j

  • UPRS sodba I U 755/2011
    Upravno sodišče RS · 12. 1. 2012

    Toženka ima pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, če poseg v prostor ni sprejemljiv. Celinsko vodo je treba obravnavati kot javno dobro, ki uživa pravno varstvo po ZV-1 ne glede na to, da meja njenega vodnega zemljišča ni evidentirana v katastru.

  • UPRS sklep III U 262/2009
    Upravno sodišče RS · 9. 7. 2010

    Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.