25. člen ZJA
(Spori v zvezi z razrešitvijo članov organov javne agencije)
Zoper odločbo o razrešitvi člana sveta in direktorja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
- UPRS Sodba in sklep II U 86/2022-38Upravno sodišče RS · 2025
Odločba o razrešitvi direktorja Agencije je upravna odločba, saj jo kot tako opredeljuje že prvi odstavek 24. člena ZJA, zato se šteje, da je postopek razrešitve upravna zadeva. Izjava o odstopu ima konstitutivni značaj, vendar izjava o odpovedi ne učinkuje, če je preklicana oziroma umaknjena in nasprotna stranka tak preklic oziroma umik izjave prejme (najkasneje) istočasno z odpovedjo. Izpodbijana odločba se opira na izjavo o odstopu tožnika s položaja direktorja Agencije, vendar ne vsebuje obrazložitve o preklicu odstopne izjave, čeprav je nesporno, da je tožnik naknadno svojo odstopno izjavo preklical. Obrazložitev pravno pomembnega dejanskega stanja je tako pomanjkljiva, saj so v celoti izostali razlogi o razrešitvi tožnika kljub preklicu odstopne izjave.
- VDSS Sodba Pdp 407/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila tudi sicer sklenjena za čas trajanja mandata, dogovorili za drugačen način njenega prenehanja, kot jih določa ZDR-1, in sicer za prenehanje z razrešitvijo. Razrešitev, ki je bila izvedena z odločbo Vlade RS z dne 12. 11. 2020, predstavlja objektivno dejstvo, ki je povzročilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico kot poslovodno osebo, pri čemer tožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je presoja zakonitosti prenehanja odvisna od vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita. Utemeljenost razlogov za razrešitev ni predmet presoje v delovnem sporu (sodba in sklep VS RS VIII Ips 257/2016 z dne 7. 3. 2017, sodba VS RS VIII Ips 49/2018 z dne 19. 6. 2018).
- UPRS Sodba in sklep II U 43/2022-9Upravno sodišče RS · 2022
V skladu z novejšo sodno prakso je treba v zvezi s sodnim varstvom pri razrešitvah oseb s funkcij ali vodstvenih položajev v organih ali osebah javnega prava s strani nosilcev oblasti, v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je zoper oblastveno odločitev o razrešitvi posameznika, ki je bil na tako funkcijo ali položaj imenovan ali izvoljen, z zakonom vzpostavljeno sodno varstvo. V takem primeru lahko ta oseba varuje v upravnem sporu svoj pravni interes, da v njeno opravljanje funkcije oziroma vodstvenega položaja ni nezakonito poseženo. Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je prišlo do razrešitve članov agencije in tako nima vsebine, ki bi lahko bila predmet presoje zakonitosti in s tem predmet upravnega spora.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba in sklep II U 86/2022-38Upravno sodišče RS · 9. 1. 2025
Odločba o razrešitvi direktorja Agencije je upravna odločba, saj jo kot tako opredeljuje že prvi odstavek 24. člena ZJA, zato se šteje, da je postopek razrešitve upravna zadeva. Izjava o odstopu ima konstitutivni značaj, vendar izjava o odpovedi ne učinkuje, če je preklicana oziroma umaknjena in nasprotna stranka tak preklic oziroma umik izjave prejme (najkasneje) istočasno z odpovedjo. Izpodbijana odločba se opira na izjavo o odstopu tožnika s položaja direktorja Agencije, vendar ne vsebuje obrazložitve o preklicu odstopne izjave, čeprav je nesporno, da je tožnik naknadno svojo odstopno izjavo preklical. Obrazložitev pravno pomembnega dejanskega stanja je tako pomanjkljiva, saj so v celoti izostali razlogi o razrešitvi tožnika kljub preklicu odstopne izjave.
- VDSS Sodba Pdp 407/2022Višje delovno in socialno sodišče · 1. 9. 2022
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila tudi sicer sklenjena za čas trajanja mandata, dogovorili za drugačen način njenega prenehanja, kot jih določa ZDR-1, in sicer za prenehanje z razrešitvijo. Razrešitev, ki je bila izvedena z odločbo Vlade RS z dne 12. 11. 2020, predstavlja objektivno dejstvo, ki je povzročilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico kot poslovodno osebo, pri čemer tožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je presoja zakonitosti prenehanja odvisna od vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita. Utemeljenost razlogov za razrešitev ni predmet presoje v delovnem sporu (sodba in sklep VS RS VIII Ips 257/2016 z dne 7. 3. 2017, sodba VS RS VIII Ips 49/2018 z dne 19. 6. 2018).
- UPRS Sodba in sklep II U 43/2022-9Upravno sodišče RS · 25. 2. 2022
V skladu z novejšo sodno prakso je treba v zvezi s sodnim varstvom pri razrešitvah oseb s funkcij ali vodstvenih položajev v organih ali osebah javnega prava s strani nosilcev oblasti, v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je zoper oblastveno odločitev o razrešitvi posameznika, ki je bil na tako funkcijo ali položaj imenovan ali izvoljen, z zakonom vzpostavljeno sodno varstvo. V takem primeru lahko ta oseba varuje v upravnem sporu svoj pravni interes, da v njeno opravljanje funkcije oziroma vodstvenega položaja ni nezakonito poseženo. Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je prišlo do razrešitve članov agencije in tako nima vsebine, ki bi lahko bila predmet presoje zakonitosti in s tem predmet upravnega spora.