24. člen ZLPZ-1

V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da je toženka ravnala v direktnem nasprotju s katerokoli določbo zakona, zato tudi ne, da je šlo za kršitev določb kogentne narave. 26. člen ZLPZ-1 namreč ni jasno določal zavezujoče narave vsebine poziva v smislu odreka vsakršne možnosti skrbniku do naknadne prilagoditve cene delnic glede na novo (o)cenitev zavarovalnice. Zato ne drži očitek, da je vsebina Pogodbe v nasprotju z določbami ZLPZ-1, saj postopek naknadne spremembe cen delnic glede na novo ocenitev zavarovalnice zakonsko ni bil predviden. Poleg tega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nasprotnega moralnim načelom, ker naj toženka kljub svoji skrbniški vlogi ne bi ravnala v korist upravičencev. Bila je namreč dolžna upoštevati tudi javni interes glede na nakazilo kupnine v proračun Republike Slovenije.

Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno - ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja. Ni že vsako dejanje, ki je prepovedano z zakonom, takšno, da privolitev vanj ne more izključiti njegove protipravnosti

Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno – ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.

Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Sodišče lahko kljub prekinitvi postopka odloči o stvari, če so bila predhodno v postopku opravljena vsa procesna dejanja.

Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.

Po prvem odstavku 24. člena ZLPZ-1 so upravičenci gospodarske družbe, ki so se lastninsko preoblikovale po enem od tam naštetih zakonov. To pomeni, da javna podjetja, ki delujejo v eni izmed statusnih oblik po ZGD, sodijo med upravičence.

Tožeča stranka je bila zaradi prenosa svojega družbenega kapitala na Sklad RS za razvoj oziroma na Slovensko razvojno družbo pred uveljavitvijo ZLPP zavezana k lastninskemu preoblikovanju oziroma privatizaciji po ZPPOLS oziroma sedaj veljavnem ZZLPPO,ki sta našteta v določbi 1.odstavka 24. člena ZLPZ/-1, kar pomeni, da lahko delnice pridobi le na odplačni način.

Statusne spremembe gospodarskih družb, ki narekujejo uporabo pravil o pravnem nasledstvu, je treba vpisati v sodni register. Tudi če gre za ustanovitev pravne osebe na isti lokaciji, z istim premoženjem, ki se ukvarja z isto dejavnostjo, in celo z istim imenom, to še ne pomeni, da gre za pravno nasledstvo v statusnem smislu.

ZLPZ-1 je nedvomno iz kroga upravičencev do pridobitve delnic iz 1. odstavka 24. člena, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila zahtevo, izločil javna podjetja, ki se tudi po teoriji štejejo med osebe javnega prava. Zato je odločilnega pomena nesporno dejstvo, da je tožeča stranka od svoje ustanovitve dalje javno podjetje, ki je v večinski lasti države kot ustanoviteljice in opravlja obvezno gospodarsko javno službo, ki je bila v preteklosti opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena.

S prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe ta subjekt kot pravna oseba ni prenehal obstajati. Ostane ista pravna oseba kot je bila pred začetkom stečajnega postopka. Očiščena je le obveznosti, nastalih do dneva izročitve te pravne osebe kupcu (3. odstavek 130. člena ZPPSL/89). Pri tej pravni osebi pride le do spremembe lastnika in do spremembe organizacijske oblike take pravne osebe zaradi spremembe lastništva.